Čisto mogoče

»Čisto mogoče je, da tega še ne veste — pri Kapitalski družbi imate vsak mesec več premoženja!«

S tem nav­du­še­nim stav­kom KAD pri­če­nja svoj dopis, ki ga sedajle ob koncu leta poši­lja članom Zaprtega vza­je­mnega pokoj­nin­skega sklada za javne usluž­bence (ZVPSJU) in s kate­rim jih nago­varja, naj do konca leta vpla­čajo še indi­vi­du­alno pre­mijo, da bi do konca izko­ri­stili davčno olaj­šavo. V samem dopisu žal ne nave­dejo niti, koliko »pre­mo­že­nja« zares tre­nu­tno ima naslov­nik, niti kakšno dono­snost je KAD v pre­te­klo­sti zago­to­vil svo­jim članom.

Pa nič ne de, si ver­je­tno reče član, ko dobi tole pošto. No, poj­dimo gle­dat, koliko res imam, saj ste v svo­jem dopisu pra­vilno uga­nili, res ne vem. Obiščimo www.kapitalska-druzba.si in poi­ščimo te podatke, kot sem jih vajen iz obi­čaj­nih skla­dov. Torej, kakšna sta dono­snost v zadnjih 12 mese­cih in pov­prečna letna dono­snost v zadnjih treh letih. Verjetno se s temi števil­kami radi pohva­lite. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , , | Komentiraj

Ne, prosimo, ne prodajajte

Poslanca Socialnih demo­kra­tov Rop in Cvikl sta na dana­šnji tiskovni kon­fe­renci pro­te­sti­rala proti »brez­ve­stni in pre­hi­tri« (v radij­skem posnetku smo sli­šali še pri­dev­nik »histe­rični«) raz­pro­daji držav­nega pre­mo­že­nja. Da se soci­alni demo­krati zavze­majo za ohra­ni­tev lastni­štva države v gospo­dar­stvu, sicer ni nobeno presenečenje.

Cvikl pravi takole:

»Če Sod in Kad res name­ra­vata spre­jeti pre­vze­mno ponudbo Petrola za Istrabenz, bo pri­šlo do dveh pomemb­nih učin­kov — do oško­do­va­nja držav­nega pre­mo­že­nja, pred­vsem pa bo pri­šlo ver­je­tno do zni­ža­nja cen na bor­zah, pri čemer pa ne bodo oško­do­vani le dav­ko­pla­če­valci, ki bodo morali pokriti izgubo Soda in Kada, ampak vsi delničarji.«

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka | Komentiraj

Nepremičninski skladi kot zvrst kolektivnega investiranja

Ko govo­rimo o inve­sti­ra­nju pre­bi­val­stva ozi­roma malih vla­ga­te­ljev, imamo obi­čajno v mislih pre­no­sljive vre­dno­stne papirje, kot so del­nice in obve­znice ali pa nanje vezane posre­dne oblike naložb kot so vza­je­mni skladi. Vendar pa je temu segmentu inve­sti­tor­jev že dolgo na voljo tudi dru­gačna vrsta posre­dne naložbe: takšna, ki je vezana na nepre­mič­nine in na nepre­mič­ni­nah teme­lječe gospo­dar­ske dejav­no­sti. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine, skladi | Značka | Komentiraj

Organizacijska kultura

Pred časom smo v temi Kje so naše ladje že govo­rili o menda sporni sou­po­rabi poslov­nih pro­sto­rov družb za upra­vlja­nje. Po novem bodo te stvari bolj natančno določene.

ATVP je namreč na svo­jih sple­tnih stra­neh obja­vila Osnutek sklepa o kadro­vskih teh­nič­nih in orga­ni­za­cij­skih pogo­jih DZU.DOC, ki vse­buje nove obve­zno­sti za družbe za upra­vlja­nje, vse s ciljem one­mo­go­čiti razne malverzacije.

Dodatno admi­ni­stra­tivno breme bo veliko. Tule sledi nekaj cvetk iz ome­nje­nega doku­menta: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , | Komentiraj

ZISDU-1B — kaj je to in kaj prinaša?

Državni zbor RS je 27. sep­tem­bra spre­jel novelo Zakona o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje ZISDU-1B.

Objavljeno na Finančni točki, 4. okto­bra 2007
O pre­dlogu novele smo pisali v decem­bru 2006, ko je bila le-ta pred obrav­navo na vladi. Od teda­nje raz­li­čice je pri­šlo do neka­te­rih manj­ših spre­memb, ven­dar večina takrat zapi­sa­nega še vedno velja.

Kaj se ne spreminja?

Zakon je sicer pre­cej obse­žen, ima 130 členov, ven­dar na dveh podro­čjih ne spre­mi­nja čisto nič. Prvič, polo­žaj idov (inve­sti­cij­skih družb) ostaja nespre­me­njen glede na dose­da­njo ure­di­tev. Ker so vsi danes delu­joči idi pri­va­ti­za­cij­skega izvora, zanje še naprej velja, da morajo uga­sniti — se pre­o­bli­ko­vati v vza­je­mne sklade. Ne-privatizacijskih idov (zapr­tih skla­dov) po seda­njem zakonu itak ni bilo (noben nikoli ni bil usta­no­vljen), tako da kaže, da bo ta segment kolek­tiv­nega inve­sti­ra­nja — če se zako­no­daja ne spre­meni in ga napravi pri­vlač­nej­šega — v Sloveniji po naravni poti odmrl. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , , , , , , , | Komentiraj

Okoli prinašanje

klikni za povečavo

kli­kni za povečavo

Zavarovalnica je tisto čudo, ki nase pre­vzema razne rizike in svo­jim stran­kam z izpla­či­lom zava­ro­val­nine v pri­meru zava­ro­va­nih dogod­kov omo­goča nado­me­sti­tev mate­ri­alne škode. S kakšno zava­ro­val­nico imamo dejan­sko opravka, pa zares obču­timo šele tisti hip, ko se pri njej zgla­simo s pri­javo škodnega dogodka.

Bloomberg opi­suje v članku The Insurance Hoax, kako se je med ame­ri­škimi pre­mo­ženj­skimi zava­ro­val­ni­cami raz­pa­sla pra­ksa golju­fa­nja zava­ro­van­cev na način, da ponudi nizko zava­ro­val­nino in upa, da je oško­do­vanci ne bodo izpod­bi­jali po sodni poti.

Sosednja slika pri­ka­zuje poskus natega zava­ro­van­cev zakon­cev Ray, ki jima je vihar poško­do­val hišo. Prvič je ceni­lec pri­šel že kar s čekom za 36 tisoč dolar­jev, ki pa sta ga zavr­nila. Po raznih kolo­bo­ci­jah je bila naza­dnje zava­ro­val­nica pri­pra­vljena izpla­čati 302 tisoč dolar­jev, torej kar 8-krat več.

Upajmo, da se to poče­tje iz Amerike ne bo raz­ši­rilo k nam. Ali pa se je morda že? Kakšne izku­šnje imate?

Vprašanje:

Ali naše zava­ro­val­nice pošteno oce­nijo škodo in brez ovin­kar­je­nja izpla­čajo zava­ro­vano pre­mo­ženj­sko škodo (avto­mo­bil­sko, sta­no­vanj­sko itd.)

Možni odgo­vori:

a) ne, takih stvari kot v tem ame­ri­škem pri­meru naše zava­ro­val­nice ne poč­nejo
b) tudi če to poč­nejo, to ni nič takega, saj morajo tudi zava­ro­val­ni­čarji živeti, poleg tega pa del­ni­čarji zava­ro­val­nic pri­ča­ku­jejo dobičke
c) če teh posku­sov ne bi bilo, se pri nas ne bi raz­cve­tele firme kot so Poravnava, Odškodnina in podobne, ki oško­do­vance zasto­pajo proti zava­ro­val­ni­cam
d) zava­ro­val­nice se tega poslu­žu­jejo samo zato, ker tudi mar­si­ka­tera stranka hoče ogo­lju­fati svojo zava­ro­val­nico
e) pri nas to ni potrebno, saj se zava­ro­val­nice izda­tno zašči­tijo s pomo­čjo drob­nega tiska

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka | Komentiraj

Avtocestni mojstri

Gradbišča na avto­ce­stah v Sloveniji so med naj­slabše zava­ro­va­nimi v Evropi, je ugo­to­vila raz­i­skava Eurotesta. DARS se je poču­til napa­de­nega in je na trdi­tve iz raz­i­skave nemu­doma odgo­vo­ril. Ta izje­mni dose­žek pia­ro­vskega bul­šita si velja prebrati.

Prvič, »DARS je v raz­i­skavi ugo­to­vil vrsto netoč­no­sti« (doku­ment, ki ga zavra­čamo, je itak nekva­li­te­ten zma­zek). Poleg tega »v raz­i­skavi niso upo­šte­vani naci­o­nalni pred­pisi s podro­čja ozna­če­va­nja in zava­ro­va­nja del na cestah« (kot da je to kdo trdil, in kot da raz­i­skava govori o pred­pi­sih, ne pa o dejan­skem sta­nju).

Drugič, DARS pou­darja, »da je pra­vil­nik o načinu ozna­če­va­nja in zava­ro­va­nja del na jav­nih cestah in ovi­rah v cestnem pro­metu nastal na osnovi dol­go­le­tnih izku­šenj stroke« (so what?) in da je DARS »samo upo­rab­nik tega pra­vil­nika« (ja, in?). Nakar oblju­bljajo, da bodo »v roku 10 dni poja­snili skla­dnost ome­nje­nega pra­vil­nika z evrop­skimi smer­ni­cami« (aha, in s tem bodo vsem učin­ko­vito zaprli usta, name­sto da bi se lotili izbolj­šave zava­ro­va­nja?). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Komentiraj

Ena neumnost popravljena

Julija 2007 je bil spre­jet novi Zakon o pre­pre­če­va­nju pra­nja denarja in finan­ci­ra­nju tero­rizma, ki bo spre­me­nil tudi načine trže­nja vza­je­mnih skla­dov. Prva vidna spre­memba bo posle­dica novega 8. člena, ki v 4. odstavku pravi, da se »pri­stop k pra­vi­lom upra­vlja­nja dru­gega vza­je­mnega sklada iste družbe za upra­vlja­nje se NE ŠTEJE za skle­ni­tev novega poslov­nega raz­merja po tem zakonu.

To pomeni, da pri pri­stopu k nasle­dnjemu skladu iste DZU ni več obve­zna osebna iden­ti­fi­ka­cija. Novost se bo začela upo­ra­bljati naj­ka­sneje 21. janu­arja 2008, ko mine 6-mesečni rok za izdajo novih pod­za­kon­skih pred­pi­sov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Za devetimi gorami

Uradni list RS št. 75 z dne 21.8.2007 pri­naša pred­pis, ki kaže, kako lahko biro­krat­ska pamet odja­dra daleč od realnosti.

»PRAVILNIK o pri­javi in objavi pro­stega delov­nega mesta, posre­do­va­nju zapo­sli­tve ter vse­bini in načinu spo­ro­ča­nja podat­kov Zavodu Republike Slovenije za zapo­slo­va­nje«, pod kate­rim je pod­pi­sana mini­strica za delo, dru­žino in soci­alne zadeve Cotmanova, pravi:

● da morajo orga­ni­za­cije Zavodu za zapo­slo­va­nje pred­ča­sno pri­ja­viti potrebo po naro­čilu avtor­skega dela (op.p. recimo članka ali pre­da­va­nja) z obve­sti­lom na pred­pi­sa­nem obrazcu
● nakar Zavod to obve­stilo potrdi, mu dodeli regi­str­sko številko in ga zavede v evi­denco
● ko orga­ni­za­cija tudi zares naroči to avtor­sko delo, spet obve­sti Zavod z obve­sti­lom o skle­ni­tvi pogodbe na pred­pi­sa­nem obrazcu, pri čemer mora nave­sti, kdo je avtor (vključno z EMŠOm in davčno) ter višino plačila

Da ne bo pomote, ORGANIZACIJE so v tem kon­te­kstu tudi vse naj­bolj nava­dne zasebne družbe, poten­ci­alni naroč­niki avtor­skih del. Seveda dav­ka­rija za svoje potrebe že ves čas dobiva potrebne podatke o avtor­skih hono­rar­jih, sedaj bo svojo mini evi­denco za vsak slu­čaj vodil še Zavod.

Tale norost si zasluži zvočni komen­tar, ki — če se ne motim — izvira z Radia Študent dolgo let nazaj (tak obču­tek v teh kra­jih je oči­tno stal­nica): Za deve­timi gorami (MP3).

Objavljeno v kategoriji butalci | Komentiraj

Borzni zlom: rajši prej kot pozneje

Nedavni padci točk vza­je­mnih skla­dov so neka­tere vla­ga­te­lje prvi­krat opo­mnili, da cene del­nic in skla­dov ne gredo samo nav­zgor, pač pa tudi navzdol.

Objavljeno na Finančni točki, 28. avgu­sta 2007
Vendar pa je obrestno-obrestni račun za človeka pre­cej nein­tu­i­ti­ven, zato nam ni takoj jasno, kaj dolo­čen padec pomeni za našo situ­a­cijo in naše var­če­valne cilje. Pri eno­stav­nih pri­me­rih se še nekako da: če je neka del­nica padla za 50% (torej na polo­vico), bo od tam morala zra­sti za 100%, da se vrne na izho­di­šče. Kako pa je s tem na daljši rok?

Primer štirih nami­šlje­nih dol­go­roč­nih varčevalcev

Učinek časovne vre­dno­sti denarja bomo pri­ka­zali s pomo­čjo štirih hipo­te­tič­nih var­če­val­cev, Janka, Metke, Mirka in Slavka. Vsi so finančno oza­ve­ščeni in bodo 40 let v glo­balno raz­pr­še­nih vza­je­mnih skla­dih obročno var­če­vali za doda­tek k pokoj­nini, od svo­jega 25. pa do 65. leta. Na koncu vsa­kega kole­dar­skega leta vsak od njih vloži novih 2.400 evrov. Sredstva pa se ple­me­ni­tijo ena­ko­merno, z 8,5-odstotno nomi­nalno letno dono­sno­stjo. Seveda je pri­mer poe­no­sta­vljen, ven­dar poe­no­sta­vi­tve za namene tega članka niso bistvene. Štirje var­če­valci vla­gajo na istem trgu, ven­dar v raz­lič­nih obdo­bjih. Enkrat v teku posa­me­zni­ko­vega 40-letnega var­če­val­nega obdo­bja pa pride do bor­znega zloma. Zlom je dokaj močan, pa ven­dar nič neo­bi­čaj­nega. Padec znaša 35% in pride na hitro tik pred kon­cem leta. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka | Komentiraj