Čestitamo za 31. rojstni dan

Revija Moje Finance je pred časom poro­čala, da je v slo­ven­skih druž­bah za upra­vlja­nje pov­prečna sta­rost ana­li­ti­kov in upra­vljav­cev pre­mo­že­nja 31 let, pov­prečna delovna doba pa 5 let.

Za pona­zo­ri­tev: V ura­dni­ški hie­rar­hiji državne uprave bi taka oseba s sasmo 5 leti izku­šenj imela pogoje za naziv »višji sve­to­va­lec« v dru­gem kari­er­nem razredu. Čez leto dni, s 6 leti delovne dobe bi se lahko pote­go­vala za pre­stop v prvi kari­erni razred in naziv »podsekretar«.

Vprašanje:

Ali je pame­tno, da upra­vljav­cem s toliko izku­šnjami zau­pamo svoj denar v upravljanje?

Možni odgo­vori:

a) da, saj nad njimi bdijo člani uprav, ki so sta­rejši in izku­še­nejši
b) ne, ker v pov­pre­čju nimajo za sabo niti enega bor­znega cikla
c) da, kajti mladi so pogu­mnejši in nam bodo zato pri­de­lali višje dobičke
d) ne, kajti zaradi skro­mnih izku­šenj so pre­več drzni
e) pri vla­ga­nju na hitro­ra­stoče trge od Slovenije do Vladivostoka sta­rost upra­vljavca ni pose­bej pomembna
f) takle mamo, kupec/vlagatelj pa naj bo pre­vi­den (caveat emptor)

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka | Komentiraj

Bili ste opozorjeni

NLB skladi - vem zakajV poslo­val­ni­cah NLB se pro­da­jajo tako vza­je­mni skladi hišnega DZU NLB Skladi kot nalož­bena zava­ro­va­nja (vezana na te iste sklade) hišne zava­ro­val­nice NLB Vita. Ta dva pro­dukta se med dru­gim rekla­mi­rata z letaki (zlo­žen­kami). Obe zlo­ženki imata na koncu »opo­zo­rilo vla­ga­te­ljem«. Kljub temu, da gre za pro­dukta, kjer stranka pre­vzema podobna tve­ga­nja, pa sta ti dve opo­zo­rili zelo raz­lični. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , , | Komentiraj

Neosvojeni teritorij

Pravica do svo­bo­dne izbire je v teh kra­jih od pro­pada soci­a­lizma dalje že dobro napre­do­vala. Izberemo si lahko oseb­nega zdrav­nika, osnovno šolo za otroka, doba­vi­te­lja ele­k­trične ener­gije. Neosvojeni teri­to­rij pa osta­jajo naši lastni dimniki. Danes si občan ne more svo­bo­dno izbrati, kdo mu bo ome­tal dimnik, kajti pri tem velja kra­jevni monopol.

Uredbo o tem, pou­čen biro­krat­ski pri­me­rek, si lahko ogle­date tukaj. Njen 2. odsta­vek 4. člena lepo pravi: Za opra­vlja­nje dimni­kar­ske službe se na posa­me­znem dimni­kar­skem obmo­čju podeli ena koncesija.

Pravico do zara­ču­na­va­nja sto­ri­tev za vaš dimnik ima torej tisto pod­je­tje, ki ima kon­ce­sijo za vaše »dimni­kar­sko obmo­čje«. In kadar ponu­dniku sto­ri­tev kar zakon dodeli mono­pol, in mu vna­prej zago­tovi stranke, ki od njega ne morejo pobe­gniti, je sko­raj neiz­o­gibno, da kako­vost sto­ri­tve šepa ali pa so cene pretirane.

Delo poroča o sim­pa­tični pobudi civilne družbe proti temu ana­hro­nizmu. Članek citira ini­ci­a­torja tega pove­zo­va­nja Antona Kristana: »Danes lju­dje živijo v strahu, kdaj bo pozvo­nil tako ime­no­vani dimnikar.«

Objavljeno v kategoriji politika | Značka | Komentiraj

Trženje in oglaševanje skladov po novem

Predpisovanje pogo­jev za pro­dajo in ogla­še­va­nje inve­sti­cij­skih skla­dov je eno izmed podro­čij, kjer zakon sko­raj v celoti pre­pu­šča pri­stoj­no­sti nad­zor­niku, to je Agenciji za trg vre­dno­stnih papir­jev. Ta s pod­za­kon­skimi akti podrob­neje opre­de­ljuje, kako se sme sklade v Sloveniji tržiti in kakšnih ome­ji­tev se je pri tem treba držati. ATVP je pred krat­kim obja­vila pre­dlog novega sklepa o tem za javno raz­pravo. Pričakovati je, da bodo novi pogoji o tem začeli veljati že kmalu.

Objavljeno na Finančni točki, 3. maja 2008

Kakšne bodo spre­membe? Kaže, da ne bodo tako obse­žne, kot so bile v prej­šnjem krogu spre­memb pogo­jev, pred nekaj leti. Takrat so bili uve­deni pre­iz­kusi zna­nja (popu­larno, a nepra­vilno, ime­no­vani tudi »licence«) za tržnike. Sedanje spre­membe gredo pred­vsem v smeri podrob­nej­šega regu­li­ra­nja ogla­še­va­nja, prvič pa ome­njajo tudi trže­nje skla­dov preko spleta. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Paketna ponudba vzajemnih skladov

Slovenski trg vza­je­mnih skla­dov je v zadnjih letih doča­kal obse­žno pope­stri­tev ponudbe. Število skla­dov, ki se ponu­jajo vla­ga­te­ljem, se je pode­se­te­rilo in na voljo so  razne oblike bolj ali manj spe­ci­a­li­zi­ra­nih nalož­be­nih usmeritev.

Objavljeno v Večeru, 24. aprila 2007
Najdemo lahko sklad, usmer­jen v glo­balne del­nice »vodne indu­strije«, pa japon­skih majh­nih pod­je­tij, pa evrop­skih obve­znic z roč­no­stjo nad 10 let. Lahko bi celo rekli, da je ponudba pre­hi­tela pov­pra­še­va­nje. Kot nekdo, ki bi se, nava­jen samo kupo­va­nja v majhni trgo­vi­nici, prvič odpra­vil v hiper­mar­ket. Na poli­cah ga vabi dese­tine raz­lič­nih vrst kruha, vse sku­paj pa je zači­njeno še s pla­kati in oglasi izdel­kov, ki kar kli­čejo »Kupite mene!« Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , , , | Komentiraj

Se to sploh izplača?

V Večerovem članku je Damijan Toplak zbral nekaj podat­kov o pobra­nih dav­kih v pre­te­klem letu. Davkarija je lani pobrala:

  • 0,85 mili­jarde SIT davka od kapi­tal­skih dobič­kov fizič­nih oseb
  • 9,22 mili­jard SIT doho­dnine od dividend
  • 1,28 mili­jard SIT doho­dnine od obresti

Bilten jav­nih financ pravi, da je bilo lani sku­pno pobrane doho­dnine 430 mili­jard tolar­jev. Davek od kapi­tal­skih dobič­kov torej k doho­dnini pri­speva celih 0,2 odstotka. Zavezancev za pla­čilo je letos nekaj več kot 25 tisoč. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki | Značka | Komentiraj

Jaz zate, ti zame

jaz-zate-ti-zameFinance so raz­krile, da Jakličeva zava­ro­val­nica Vzajemna pla­čuje Vseslovenskemu zdru­že­nju malih del­ni­čar­jev Kristjana Verbiča (VZMD) mesečno dona­cijo v zne­sku 1.388 EUR. Baje za pokri­va­nje stro­škov, ki jih ima VZMD z obve­šča­njem svo­jih članov, ki so isto­ča­sno tudi zava­ro­vanci Vzajemne. Verbič zatr­juje, da ta denar v niče­mer ne vpliva na pri­po­ro­čila, ki jih zdru­že­nje daje članom Vzajemne.

Vprašanje:

Kdo od njiju je bolj zvit: Jaklič ali Verbič?

Možni odgo­vori:

a) zvi­tejši je Jaklič, saj si rela­tivno poceni kupuje zaščito pred malimi del­ni­čarji, ki jih koman­dira Verbič
b) zvi­tejši je Verbič, saj je slo­ven­skim raz­me­ram pri­la­go­dil obe­ta­ven poslovni model za svoje zdru­že­nje, podob­nih kan­di­da­tov kot je Jaklič, da posta­nejo Verbičevi dona­torji, pa je še kar nekaj
c) Jaklič in Verbič sta stara frenda, ki se name­ra­vata še dolgo sukati v teh kro­gih in oba dovolj zvita, da vesta, da enkrat pač plača eden, dru­gič kdo drug, itak pa gre za other people’s money
d) ne maram nor­če­va­nja iz ambicioznih/sposobnih/poštenih/mladih poslov­ne­žev
e) smeh je pol zdravja

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka | Komentiraj

Končno zanesljiva naložba

Avtor Igor Dernovšek v nedav­nem članku v Dnevniku govori o pre­za­dol­že­no­sti Slovencev. V okvirčku piše takole:

Peter Radinovič, direk­tor nepre­mič­nin­ske agen­cije Adria nepre­mič­nine, ugo­ta­vlja, da se kar 90 odstot­kov naku­pov nepre­mič­nin opravi prek hipo­te­kar­nih poso­jil, od tega naj­več v ban­kah s tujimi lastniki. »Pametno je vzeti poso­jilo, ker je ren­ta­bilno. Obrestne mere so nižje od infla­cije, banke pa so zane­sljive in poleg tega omo­go­čajo čeda­lje več ponudbe,« je pove­dal Radinovič. Na vpra­ša­nje, kaj bi se zgo­dilo, če bi cene nepre­mič­nin padle, Radinovič odgo­varja, da se to ne more zgoditi.

Preberimo tole direk­tor­jevo serijo modrih misli še enkrat, po kora­kih. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka | Komentiraj

Za vsak slučaj

(to je dejanska velikost)

(to je dejan­ska velikost)

Tako obse­žen drobni tisk v sple­tnih ogla­snih pasi­cah (po številu besed in povr­šini zaslona, ki jih zase­dajo) kot je tale na desni, obkro­žen s črto, zasle­dimo samo v Sloveniji. Tale tu obkro­ženi seveda ni edini, zno­traj Slovenije ima še nekaj kon­ku­ren­tov, zaho­dno in severno od nas pa niti ne (če kdo zasledi daljši drobni tisk v ban­nerju, se pri­po­ro­čam za link).

Seveda drobni tisk tudi v tujini obstaja, a v razu­mnih mejah in ne v vsaki ogla­sni pasici. Zakaj imamo drobni tisk, je jasno. Ali pa tudi ne? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki, oglaševanje | Značka | Komentiraj

Romantična hiška

romanticna-hiskaTale roman­tična hiška, v mir­nem rural­nem osr­čju slo­ven­ske Istre, neda­leč od Piranskega zaliva, išče novega lastnika. Gre za 50 m2 sta­no­vanj­ske povr­šine (kar je veli­kost malo večje dnevne sobe) na par­celi 200 m2 (nekako kot pri atri­jih v blo­ko­vskih nase­ljih) in pa, POMEMBNO, pred nekaj leti je bila delno obno­vljena. Vaša lahko postane že za malo več kot 1 mio EUR, z besedo en mili­jon evrov (oglejte si oglas na nepremičnine.net).

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji hec, nepremičnine | Komentiraj