Ne pustite jim do njihovega denarja

Podjetja, ki se pre­ži­vljajo z obra­ča­njem tujega denarja (»other people’s money«), morajo biti zelo pre­vi­dna pri svo­jih jav­nih nasto­pih. Taka deja­vost namreč še bolj kot druge teme­lji na zau­pa­nju strank, torej lastni­kov tega denarja. Kadar v jav­no­sti nastane vtis, da jih skrbi pred­vsem lastni inte­res, tudi če je to slabo za nji­hove stranke, to za nji­hov posel ne more imeti kori­stnih posle­dic. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , | Komentiraj

Izdaja je bila uspešna

»Slovenija je uspe­šno izdala novo obve­znico.« Taka novica se obča­sno pojavi v medi­jih in zveni kot pozi­ti­ven, sko­rajda ohra­bru­joč dose­žek. Kot da bi šlo za zmago naše repre­zen­tance proti nekemu favo­ri­zi­ra­nemu naspro­tniku.  Vendar pa v resnici pomeni, da se je državni pro­ra­čun doda­tno zadol­žil na med­na­ro­dnem trgu. In te uspe­šne izdaje se v zadnjem času kar vrstijo. 1,5 mlrd janu­arja 2009, mili­jardo marca 2009, spet mili­jarda in pol sep­tem­bra 2009, nato enak zne­sek še enkrat janu­arja letos, ter zadnja spet v zne­sku mili­jarde evrov v marcu. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka | Komentiraj

Beseda: štrajk

skupaj-na-strajkV sredo se torej neza­do­voljni študen­tje pod vod­stvom Študent­ske orga­ni­za­cije Slovenije odpra­vljajo na štrajk. To nem­ško besedo so si ver­je­tno izbrali, ker je krajša in bolj agre­sivna od slo­ven­ske besede stavka. Obe sta sicer napačni. Pomensko ustre­zna beseda je demon­stra­cije (mno­žično izra­ža­nje raz­po­lo­že­nja, nava­dno v znak pro­te­sta), ne pa stavka (pre­ne­ha­nje dela za dolo­čen čas). Vendar pri mladi gene­ra­ciji upo­raba izzi­val­nejše besede ne pre­se­neča, saj jim je videz pogo­sto pomemb­nejši od vse­bine in so v piaru bolj doma kot v argu­men­ti­ra­nju. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji jezik | Značka | Komentiraj

Facebook + zasebnost + verodostojnost = fail

facebook-iconŽe nekaj časa kaže, da name­rava sča­soma Facebook tržni­kom pro­dati vsak poda­tek iz svo­jega sis­tema, ki ga lahko proda. Ali se mili­joni upo­rab­ni­kov pri svo­jih aktiv­no­stih tega zave­dajo, je drugo vpra­ša­nje. Praktično vse, kar ste v Facebooku vpi­sali, je postalo nje­gova last. Zasebnost upo­rab­ni­kov pa skozi čas (in ob rasti nji­ho­vega števila) postaja vse manj pomembna. Pravila zaseb­no­sti se poti­hem spre­mi­njajo v škodo upo­rab­ni­kov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji mediji | 2 Komentarji

Neuspeh mobilnega bančništva

moba-zaslonNLB obve­šča svoje stranke, da s 1. juli­jem uki­nja sto­ri­tev mobil­nega ban­čni­štva NLB Moba. Očitno se niso ure­sni­čila pri­ča­ko­va­nja, da bodo lju­dje z banko poslo­vali z nero­dnim tip­ka­njem na GSM apa­rate z majh­nimi zasloni, kakr­šni so pač apa­rati ob uvedbi Mobe in vse doslej bili. Za ljudi, ki opra­vljajo ban­čna opra­vila na daljavo, sta upo­rab­ni­ško nepri­merno pri­ja­znejša tele­fon­sko in sple­tno ban­čni­štvo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka | 1 Komentar

V boj za evro, do končne zmage

V tem vikendu, ko se po naklju­čju obuja tudi spo­min nad oble­tnico konca II. sve­tovne vojne, v Bruslju poteka t.i. boj za ohra­ni­tev evra. Po poro­ča­nju Bloomberga se pred­se­dnik Komisije Barroso pri­duša, da »ga bomo bra­nili za vsako ceno,« med­tem ko fran­co­ski pred­se­dnik Sarkozy dodaja, da bomo v pone­de­ljek, ko se trgi ponovno odprejo, na mizi imeli orožje za obrambo. No, bomo videli, do česa se bodo do jutri zve­čer dokopali.

Objavljeno v kategoriji politika | Komentiraj

Za Grčijo bankrot ne bi bil prvi

Kot nada­lje­va­nje vče­raj­šnje teme še ilu­stra­cija ugo­to­vi­tve, ki so jo mediji v zadnjem letu več­krat pov­zeli. Namreč, da je Grčija itak sko­raj pol svoje zgo­do­vine, odkar je samo­stojna država, pre­ži­vela v ban­krotu. Vir spo­dnjega gra­fi­kona je publi­ka­cija avto­rice Carmen M. Reinhart z naslo­vom Chartbook: Country histo­ries on debt, default, and finan­cial cri­ses, NBER Working Paper 1585, stran 53. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Kateri upniki izgubijo, če Grčija bankrotira

Grški zuna­nji dolg je, kot kaže, neob­vla­dljiv in v celoti ne bo nikoli popla­čan. Vse ver­je­tneje postaja, da bo v neki točki pri­šlo do pre­struk­tu­ri­ra­nja, ki bo vklju­če­valo tudi (delni) odpis dolga. Ker se grške obve­znice ob zapa­dlo­sti popla­čajo z novo­izda­nimi, ki imajo neke druge kupce, je seveda pomembno, kdaj bo do pre­struk­tu­ri­ra­nja dolga pri­šlo. Novi kupci (suckerji) so že znani, to smo države evr­skega obmo­čja in Mednarodni denarni sklad. Kdo pa so tisti lastniki obve­znic, ki upajo, da bodo še pra­vo­ča­sno vsaj delno izsto­pili iz te godlje? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Kakšna banka ponuja visoke obrestne mere

Tudi banke vča­sih upo­ra­bljajo ogla­sna spo­ro­čila, ki jih sesta­vlja samo kup bese­dila. En tak oglas so obja­vile april­ske Moje Finance in sicer za pri­vlačne ban­čne depo­zite. Vendar pa lahko navedbe v njem poten­ci­al­nega var­če­valca spra­vijo v dvome. Pretežni del oglasa izgleda takole: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke, oglaševanje | Komentiraj

Od švabske gospodinje do nove grške drahme

GreekFlagNemška kan­clerka Angela Merkel  je pred časom ome­nila modrost, ki da jo pozna vsaka švab­ska gospo­di­nja: »Na dolgi rok se ne da živeti preko svo­jih zmo­žno­sti.« Grki (za njimi pa še kdo drug) bodo to lek­cijo vzeli na boleč način; zaen­krat sicer še raču­najo, da se ji bodo lahko izo­gnili tako, da bodo zelo na glas demon­stri­rali in raz­bi­jali po uli­cah, ven­dar to k nji­hovi pri­lju­blje­no­sti pri reše­val­cih iz EU in ZDA (ki so naj­ve­čji del­ni­čar in vpla­če­va­lec v Mednarodni denarni sklad) ne bo ravno pri­po­mo­glo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 4 Komentarji