Opice kot finančni svetovalci

Tole 20-minutno pre­da­va­nje raz­i­sko­valke Laurie Santos iz serije TEDtalks si je vre­dno ogle­dati. Opicam so dali žetone, za katere so same kmalu ugo­to­vile, da jim lahko slu­žijo kot menjalno sred­stvo — denar. Nato so opa­zo­vali, kako se z njim obna­šajo.  Tudi opi­cam je — kot večini ljudi -  tuj kon­cept var­če­va­nja in ves denar spra­šijo takoj, ko ga dobijo. Poleg tega si, če je možnost, brez zadrž­kov pri­svo­jijo tujega. Po rezul­ta­tih eks­pe­ri­men­tov raz­i­sko­valka domneva, da bi tudi v svetu opic (če bi ope­ri­rale z denar­jem) pri­šlo do podob­nih finanč­nih eks­ce­sov kot med lju­dmi. :-) Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka , | 2 Komentarji

(Ne)varni finančni produkti

Ko poslu­šamo o (ne)varnosti izdel­kov z vidika potro­šni­ških pra­vic, ver­je­tno pomi­slimo na motorno žago, ele­k­trične gospo­dinj­ske apa­rate ali na kaj dru­gega, s čimer bi se upo­rab­nik pri roko­va­nju lahko poško­do­val. Vendar pa se v zadnjem času, po kata­stro­fal­nih posle­di­cah finančne krize, raz­pra­vlja  o pojmu var­no­sti tudi na podro­čju finanč­nih sto­ri­tev, name­nje­nih pov­preč­nemu neu­kemu vla­ga­te­lju. Tudi tu so namreč mogoče poškodbe, ven­dar ne toliko v dejan­skem fizič­nem smi­slu kot v finanč­nem smi­slu – v denar­nici in na ban­čnem računu in to vča­sih  šele po dol­gem času od izve­dene tran­sak­cije ali skle­njene pogodbe. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

10 razlogov za dokapitalizacijo NLB

NLB je torej stre­sni test komajda opra­vila; tu pa je 10 razlo­gov, zakaj jo država MORA doka­pi­ta­li­zi­rati s pro­ra­čun­skim denarjem…

10. Ker bi sicer banka morala odpro­dati katero od svo­jih hče­rin­skih družb, npr. koso­vsko ali bolgarsko.
9. Ker zasebni sola­stniki banke sve­žega denarja vanjo nočejo vlo­žiti, ali pa ga sploh nimajo, ker so v ste­čaju (kot npr. Poteza Naložbe).
8. Ker NLB sicer ne bi mogla zago­ta­vljati 4 tisoč kako­vo­stnih delov­nih mest, v celo­tni NLB sku­pini pa preko 8 tisoč delov­nih mest. Preberi več »
Objavljeno v kategoriji banke | 3 Komentarji

Gnoj postane zlato

Srečko Kosovel je bil močno pred časom s svo­jim ver­zom »gnoj je zlato.« Šele 80 let kasneje so se alki­mi­sti pri ratin­ških agen­ci­jah Moody’s, Standard & Poor’s in Fitch nau­čili iz gnoja delati zlato. Strukturirani obve­znici, sesta­vljeni iz tre­tje­ra­zre­dnih nepre­mič­nin­skih kre­di­tov, so naj­prej dode­lili soli­dno oceno BBB (kar je naj­nižja sto­pnja, še dopu­stna za insti­tu­ci­o­nalne vla­ga­te­lje).  Nakar so oce­nili še CDO (col­la­te­ra­li­zed debt obli­ga­tion), izve­deni dol­žni­ški papir iz teh istih BBB obve­znic in sicer tako, da je kar 80 odstot­kov tega papirja dobilo navišjo možno oceno, trojni A (AAA), s čimer so oce­nje­valci zatr­dili, da je tak papir enako varen kot obve­znica ame­ri­ške države. Scott Adams je ta posto­pek že pred dvema letoma v stripu nari­sal takole: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Resnica po kapljicah

Tik pred objavo evrop­skih ban­čnih stres testov so v NLB pri­šli z besedo na dan. Po dana­šnji ver­ziji bodo letos potre­bo­vali 400 mili­jo­nov sveže finančne injek­cije, med­tem ko so še pred pol leta hoteli »le« 250 mili­jo­nov (to se potem ni ure­sni­čilo). Teh 400 še ni vse, kajti že zdaj pri­ča­ku­jejo, da bodo v treh letih potre­bo­vali še doda­tnih 200. 400 mili­jo­nov je veliko denarja. Gre za sko­raj polo­vico vre­dno­sti raz­vpi­tega 6. bloka šoštanj­ske ter­mo­e­lek­trarne ali pri­bli­žno toliko, kot smo se zave­zali poso­diti Grkom. Seveda si bo država denar morala izpo­so­diti na med­na­ro­dnih trgih, da bo lahko NLB-ju ustre­gla, kajti v bla­gajni ga ni. Vse sku­paj izgleda, kot da si NLB jemlje državo za talca.  Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka | 2 Komentarji

Dogbert, upravljanje premoženja

Zdi se, da Scott Adams, avtor stripa Dilbert, ki je sam nekoč delal v banki, o upra­vljav­cih vza­je­mnih skla­dov nima ravno naj­bolj­šega mne­nja. ;-) Prvi strip je o tem, kaj ogla­še­vati… Preberi več »

Objavljeno v kategoriji hec | Značka | Komentiraj

Koprski gladiator

gladiatorIgor Bavčar je prej­šnji teden pred­sta­vil svojo plat zgodbe o Istrabenzu. V njej se je eks­pli­ci­tno pri­mer­jal z rim­skimi gla­di­a­torji, impli­ci­tno pa z junaki antič­nih tra­ge­dij, proti kate­rim so se zaro­tili bogovi. Razumljivo je, da se padli direk­torji, ki so med svo­jim man­da­tom pomembna pod­je­tja (Istrabenz, Pivovarna Laško, Merkur) pognali na rob ste­čaja, želijo oprati krivde, saj jim med dru­gim grozi tudi pre­gon pred sodišči.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka | Komentiraj

Višje obresti zaradi dobrega sodelovanja

Že dalj časa velja, da so obja­vljene obre­stne mere za ban­čne depo­zite le okvirne in se jih da izbolj­šati, glede na to, kako dobro »sode­lu­jete z banko.« To pomeni, koliko dru­gih pro­duk­tov (skla­dov, zava­ro­vanj itd.) ste že kupili pri tej banki ali z nje­nim posre­do­va­njem. Detajli so odvi­sni od posa­mične banke, npr. NLB navaja na hrb­tni strani meseč­nega izpi­ska, da ste upra­vi­čeni do boljše obre­stne mere, če imate vsaj 5.000 evrov v NLB Skladih ali NLB Viti. Kadar gre za večje zne­ske, ki jih name­ra­vate vezati, se zato splača neko­liko spre­ho­diti in pred tem zbrati podatke, kaj vse že imate pri sestr­skih druž­bah, da vam lahko pri poga­ja­nju pride prav. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Komentiraj

Cenejša stanovanja

Pred tremi meseci sem ome­njal, da se bodo kupci pre­dra­gih novo­gra­denj nekako orga­ni­zi­rali, da bi iztr­žili nižje cene. Zdajle vidim, da se je prvi tak poskus nedavno zgo­dil na sple­tni strani CenejsaStanovanja.si. Kot kaže, je pri tem pod­je­tni­ško pri­lo­žnost zaslu­tila nepre­mič­nin­ska agen­cija Formal d.o.o. No, mla­dim, ki prvič rešu­jejo svoj sta­no­vanj­ski pro­blem, želim čim več uspeha pri tem nepri­je­tnem iska­nju, tudi s pomo­čjo te sple­tne strani. Avtorji strani pa bi morda lahko raz­mi­slili, ali ni dokaj nere­sno ali celo aro­gan­tno  svojo en mesec staro sple­tno stran dokaj skro­mne vse­bine raz­gla­šati za »vodilni portal.«

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Komentiraj

Nauk Edvarda Ovna

Ob vče­raj ome­njeni lobi­stični akciji pokoj­nin­skih družb sem se spo­mnil na podobno akcijo, ki so jo pred cca 12 leti spro­žili v soro­dni finančni branži — pri dzu­jih. Dzuji (Družbe Za Upra­vlja­nje inve­sti­cij­skih skla­dov, DZU) so si takrat silo­vito pri­za­de­vali za zapol­ni­tev t.i. pri­va­ti­za­cij­ske luknje — ta luknja je zaze­vala, ker za zbrane lastnin­ske cer­ti­fi­kate dolgo časa niso od države dobile pre­mo­že­nja, ki se je tedaj lastni­nilo. Akcijo je sicer spro­žila odlo­či­tev ustav­nega sodi­šča, ki je dzu­jem uki­nila obra­ču­na­va­nje 3% letne pro­vi­zije od samih cer­ti­fi­ka­tov — se pravi, od upra­vlja­nja tistega pre­mo­že­nja, ki ga sploh še ni bilo, saj ga država še ni pri­skr­bela. Do tedaj se jim sta­nje ni zdelo tako dra­ma­tično, saj so si pro­vi­zijo obra­ču­na­vale od celote (pol­nega in pra­znega), ne pa le od pol­nega (pri­va­ti­za­cij­skih del­nic). Tako nastala raz­lika v osnovi za obra­čun pro­vi­zije pa je bila velika in je zah­te­vala ukre­pa­nje. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | 2 Komentarji
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x