Višje obresti zaradi dobrega sodelovanja

Že dalj časa velja, da so obja­vljene obre­stne mere za ban­čne depo­zite le okvirne in se jih da izbolj­šati, glede na to, kako dobro »sode­lu­jete z banko.« To pomeni, koliko dru­gih pro­duk­tov (skla­dov, zava­ro­vanj itd.) ste že kupili pri tej banki ali z nje­nim posre­do­va­njem. Detajli so odvi­sni od posa­mične banke, npr. NLB navaja na hrb­tni strani meseč­nega izpi­ska, da ste upra­vi­čeni do boljše obre­stne mere, če imate vsaj 5.000 evrov v NLB Skladih ali NLB Viti. Kadar gre za večje zne­ske, ki jih name­ra­vate vezati, se zato splača neko­liko spre­ho­diti in pred tem zbrati podatke, kaj vse že imate pri sestr­skih druž­bah, da vam lahko pri poga­ja­nju pride prav. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Komentiraj

Cenejša stanovanja

Pred tremi meseci sem ome­njal, da se bodo kupci pre­dra­gih novo­gra­denj nekako orga­ni­zi­rali, da bi iztr­žili nižje cene. Zdajle vidim, da se je prvi tak poskus nedavno zgo­dil na sple­tni strani CenejsaStanovanja.si. Kot kaže, je pri tem pod­je­tni­ško pri­lo­žnost zaslu­tila nepre­mič­nin­ska agen­cija Formal d.o.o. No, mla­dim, ki prvič rešu­jejo svoj sta­no­vanj­ski pro­blem, želim čim več uspeha pri tem nepri­je­tnem iska­nju, tudi s pomo­čjo te sple­tne strani. Avtorji strani pa bi morda lahko raz­mi­slili, ali ni dokaj nere­sno ali celo aro­gan­tno  svojo en mesec staro sple­tno stran dokaj skro­mne vse­bine raz­gla­šati za »vodilni portal.«

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Komentiraj

Nauk Edvarda Ovna

Ob vče­raj ome­njeni lobi­stični akciji pokoj­nin­skih družb sem se spo­mnil na podobno akcijo, ki so jo pred cca 12 leti spro­žili v soro­dni finančni branži — pri dzu­jih. Dzuji (Družbe Za Upra­vlja­nje inve­sti­cij­skih skla­dov, DZU) so si takrat silo­vito pri­za­de­vali za zapol­ni­tev t.i. pri­va­ti­za­cij­ske luknje — ta luknja je zaze­vala, ker za zbrane lastnin­ske cer­ti­fi­kate dolgo časa niso od države dobile pre­mo­že­nja, ki se je tedaj lastni­nilo. Akcijo je sicer spro­žila odlo­či­tev ustav­nega sodi­šča, ki je dzu­jem uki­nila obra­ču­na­va­nje 3% letne pro­vi­zije od samih cer­ti­fi­ka­tov — se pravi, od upra­vlja­nja tistega pre­mo­že­nja, ki ga sploh še ni bilo, saj ga država še ni pri­skr­bela. Do tedaj se jim sta­nje ni zdelo tako dra­ma­tično, saj so si pro­vi­zijo obra­ču­na­vale od celote (pol­nega in pra­znega), ne pa le od pol­nega (pri­va­ti­za­cij­skih del­nic). Tako nastala raz­lika v osnovi za obra­čun pro­vi­zije pa je bila velika in je zah­te­vala ukre­pa­nje. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | 2 Komentarji

Za komercialni interes gre

V dana­šnjem Delu je obja­vljen nena­va­den oglas, ki obsega več kot pol Delove plahte. Nosi pre­ten­ci­o­zen naslov »Za dosto­jan­stvo sta­ro­sti gre« in ga je pod­pi­sal neki M.P.,  plač­nik pa je, kot kaže, Skupna pokoj­nin­ska družba d.d. Oglas sesta­vlja dolgo bese­dilo, ki zase pravi, da »pred­sta­vlja sta­li­šča pokoj­nin­skih družb in nji­ho­vih strank do pokoj­nin­ske reforme.« Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje, pokojnina | Značka , | Komentiraj

Kozje molitvice: za špekulante ali za Grčijo?

Svetovalca nek­da­njega ame­ri­škega pred­se­dnika Billa Clintona Jamesa Carvilla je nekoč tako pre­su­nil vpliv  kapi­tal­skih trgov,  da se je poša­lil, da bi se, če rein­kar­na­cija res obstaja, sam naj­raje rein­kar­ni­ral kot trg obve­znic, kajti ta lahko ustra­huje vsa­ko­gar. Trg obve­znic, na kate­rem nasto­pajo banke, zava­ro­val­nice, pokoj­nin­ski skladi in podobni insti­tu­ci­o­nalni vla­ga­te­lji, ki vla­gajo denar v državne obve­znice in s tem omo­go­čajo zadol­že­va­nje držav­nih pro­ra­ču­nov, je svojo moč poka­zal tudi v zdaj­šnji grški epizodi.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 19/2010, 13. maja 2010.
Grčija si je situ­a­cijo zelo ote­žila sama. S pri­kro­je­va­njem sta­ti­stič­nih podat­kov je zava­jala Evropo in kre­di­to­da­jalce glede svo­jega jav­no­fi­nanč­nega polo­žaja. S tem se je okre­pil dvom v vse njene podatke. Ker trgi nimajo radi nego­to­vo­sti in neve­ro­do­stoj­nemu izda­ja­te­lju obve­znic pri­pi­šejo večje tve­ga­nje, to pomeni tudi višjo zah­te­vano obre­stno mero.

Zato so kot poli­ti­kant­ske puhlice zve­nele izjave grških poli­ti­kov, da jim »špe­ku­lanti vsi­lju­jejo nepra­vično visoke obre­stne mere,« k čemur so neka­teri gla­snejši evrop­ski biro­krati dodali še, »da bo treba špe­ku­lante nau­čiti koz­jih moli­tvic.« Toda pri teh tar­na­njih in gro­žnjah se je račun delal brez krčmarja, saj država, ki mora zasebne vla­ga­te­lje več­krat letno pro­siti za poso­jila, da bo lahko izpla­če­vala pokoj­nine in plače v jav­nem sek­torju, pre­pro­sto ne more pame­to­vati o kri­vi­cah, ki naj bi jih ji ti prizadejali.

Obrestna mera je visoka, ko kre­di­to­je­ma­lec težko najde kre­di­to­da­jalca. Če gre za evrop­sko demo­kra­tično državo s tržnim gospo­dar­stvom, to pomeni, da je zabre­dla tako glo­boko, da ji tisti, ki s potrebno skrb­no­stjo upra­vljajo denar, ne ver­ja­mejo več, da bo poso­jila uspela popla­čati v dogo­vor­je­nih rokih. Njen jav­no­fi­nančni pri­manj­kljaj in zadol­že­nost sta tako visoka, da bo za odpla­če­va­nje obre­sti pora­bila toliko denarja, da se ji bo polo­žaj nadalj­njih nekaj let še poslab­še­val. Iz težav bi se lahko izko­pala le, če bi močno zmanj­šala javno porabo in pove­čala gospo­dar­sko rast, kar pa je v teh raz­me­rah brez lastne valute in vpliva na tečajno poli­tiko nere­a­li­stično pričakovati.

Zato bodo Grčiji denar poso­dili le tisti, ki morajo tako rav­nati zaradi viš­jega cilja – pre­pre­či­tve raz­pada evr­skega obmo­čja, ki bi imel neslu­tene posle­dice za vse čla­nice. Vendar pa niti denarja niti poli­tične volje ni dovolj, da bi na ta način zakr­pali vse luknje pro­ble­ma­tič­nih sre­do­zem­skih držav. Zato je treba pre­vi­dno jemati izjave poli­ti­kov, ki krma­rijo evrop­sko barko v teh časih. Seveda morajo nav­zven delo­vati opti­mi­stično do skraj­no­sti, da ne bi še bolj zao­stro­vali polo­žaja in kre­pili nego­do­va­nja dav­ko­pla­če­val­cev v evrop­skih drža­vah, ki se bodo morale same zadol­žiti, da bodo denar lahko naprej poso­dile Grčiji. Toda, če odšte­jemo poli­tike, le redki še ver­ja­mejo, da bo Grčija dol­gove odpla­čala v celoti.

Vse bolj mogoča postaja možnost del­nega ban­krota, ki bo vklju­če­val tudi odpis dela dol­gov in ji omo­go­čil nov zače­tek. Navsezadnje se ban­kroti držav vrstijo skozi zgo­do­vino ves čas in tudi za Grke to ne bi bilo nič novega, saj so pre­cej­šen del svoje zgo­do­vine kot samo­stojna država pre­ži­veli v ban­krotu1. Nov zače­tek nujno pomeni zate­go­va­nje pasu, ki pa ga oči­tno grški tem­pe­ra­ment ne pre­nese tako sto­ično kot pri podob­nih teža­vah pre­bi­valci Latvije, Litve in Madžarske.

Na kri­lih poceni denarja zaradi niz­kih obre­stnih mer se je dalo nekaj časa zago­ta­vljati ume­tno visok življenj­ski stan­dard. Toda na koncu evrop­skim poli­ti­kom ne bo pre­o­stalo dru­gega, kot da se spri­ja­znijo s sva­ri­lom, ki ga je že pred dvema letoma napo­ve­dala nem­ška kan­clerka Angela Merkel. Da namreč vsaka nem­ška gospo­di­nja ve, da se na dolgi rok ne da živeti prek svo­jih zmo­žno­sti. Skratka, naj­ver­je­tneje bomo lek­cije trgov dele­žni Evropejci in ne obra­tno.

  1. Reinhart, Carmen M.: Chartbook: Country histo­ries on debt, default, and finan­cial cri­ses, NBER Working Paper 1585, stran 53.
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Čudna računica pri dokupu delovne dobe

V dana­šnjih Financah so od ZPIZ-a pri­do­bili zani­mive izra­čune o pro­ble­ma­tiki, ki je zelo aktu­alna. Letos bi se namreč še več ljudi rado za vsako ceno upo­ko­jilo, ker se bojijo učin­kov pokoj­nin­ske reforme. Za vsako ceno… to pomeni, da lju­dje raz­mi­šljajo, kako bi si manj­ka­joča leta doku­pili, in se pre­se­lili med upo­ko­jence. Izračunani zne­ski pa so pre­se­ne­tljivi. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka | 2 Komentarji

Stabilnejši kot zlato, donosnejši kot borza

preprosto-zahtevajteŽe nekaj časa se v Sloveniji na nek čuden način tržijo zaprti ladij­ski skladi nem­ške družbe König & Cie. Očitno gre za javno ponu­ja­nje finanč­nih instru­men­tov v pri­marni emi­siji, dele­žev v nem­ški koman­di­tni družbi, ki pa (vsaj pri nas) ne poteka po slo­ven­skih pred­pi­sih o javni ponudbi vre­dno­stnih papir­jev. Previdnost vseh tistih, ki vas s pro­pa­gan­dnim slo­ga­nom »Stabilnejši kot zlato in dono­snejši kot borza« vabijo v nakup koščka ladje MS King Robert,  je na mestu, da ne bo potem čez nekaj let spet joka in stoka. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka | 1 Komentar

Svetovanje z zapisnikom

Še nekaj nada­lje­va­nja teme od zadnjič. V Nemčiji mali vla­ga­te­lji vre­dno­stne papirje v veliki večini kupu­jejo v svo­jih ban­kah. Od 1. janu­arja 2010 dalje morajo po zakonu ban­čni sve­to­valci obve­zno izde­lati zapi­snik vsa­kega nalož­be­nega sve­to­va­nja in ga pod­pi­sa­nega izro­čiti stranki. Namen te obve­zno­sti je, da ostane pisna sled o nalož­be­nih pri­po­ro­či­lih, kajti nem­ške obla­sti namreč oce­nju­jejo, da potro­šniki vsako leto izgu­bijo med 20 in 30 mili­jard evrov zaradi neu­stre­znih pri­po­ro­čil. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka | Komentiraj

Svetovanje za provizijo ali honorar?

Pri nas je naj­bolj obi­ča­jen način pla­če­va­nja za »finančno sve­to­va­nje« (kar je sicer v teh kra­jih teme­ljito zlo­ra­bljen pojem) s pro­dajno pro­vi­zijo od kuplje­nih finanč­nih pro­duk­tov (zava­ro­va­nja, skladi). Svetovalca tako pla­čuje zava­ro­val­nica, banka ali družba za upra­vlja­nje, ne pa nje­gova stranka, torej kupec. Za kupca je to stro­škovno ugo­dno — na videz zastonj -, pa tudi pro­ble­ma­tično, ker sis­tem ne spod­buja objek­tiv­nih nasve­tov, pač pa pro­dajo tistega, od česar sve­to­va­lec nekaj zasluži. V pod­je­tjih sku­pine NLB vam torej sve­tu­jejo izključno finančne pro­dukte NLB, ne pa na pri­mer kake druge, ki bi bili (hipo­te­tično) za stranko še bolj pri­merni. Oportunitetna izguba zaradi tega je (spet hipo­te­tično) lahko velika. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje | Značka | 2 Komentarji

Grčija nas stiska za vrat

Letošnjo pomlad je na kapi­tal­skih trgih naj­bolj zazna­mo­valo doga­ja­nje, ki so ga časni­karji neko­liko kari­ki­rano poi­me­no­vali grška tra­ge­dija. Vendar se polo­žaj sodobne Grčije raz­li­kuje od antič­nih tra­ge­dij. Tam je bil junak pra­vi­loma »brez krivde kriv« in žrtev božje volje ter nesreč­nih oko­li­ščin, tu pa so k seda­nji pre­za­dol­že­no­sti pri­po­mo­gli kar grški poli­tiki sami. Skušnjava obi­lja poceni denarja na trgih je bila tako močna, da si je grška poli­tika kupo­vala volilne gla­sove z izpo­so­ja­njem denarja na veliko, ne da bi jo skr­belo, ali ga bo lahko v pri­ho­dno­sti tudi vra­čala. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija, politika | Značka , , , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x