Razdiralni poslovni model ‘malo denarja, malo muzike’

airbnbStalna komu­ni­ka­cij­ska dose­glji­vost ljudi s pame­tnimi tele­foni in sodobne možno­sti pla­če­va­nja so pri­ne­sle nove teh­no­lo­ške sto­ri­tve, ki so pre­tre­sle šte­vilne sto­ri­tvene panoge. Šest let stari kali­for­nij­ski Uber je tre­nu­tno naj­več vre­dno start-up pod­je­tje na svetu, ki deluje v 58 drža­vah sveta in omo­goča neu­ra­dno taksi službo. Potnikom, ki potre­bu­jejo pre­voz, Uberjeva tele­fon­ska apli­ka­cija ponudi voz­nike, obi­čajne ljudi, ki imajo avto, čas in voljo do pre­va­ža­nja dru­gih za maj­hen zaslu­žek. Uber ima nad­zor nad pla­či­lom sto­ri­tve s kre­di­tno kar­tico in si od vsake opra­vljene vožnje zara­čuna pro­vi­zijo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Na dveh bregovih prepada

Jonathan Haidt: Pravičniški umSeznam 15 pod­je­tij z držav­nim sola­stni­štvom, za katera je par­la­ment leta 2013 potr­dil, da bo država iz njih lastni­ško izsto­pila, je pred časom raz­ce­pil jav­nost sko­raj tako močno kot dru­žin­ski zako­nik leta 2012 ob nekem dru­gem vpra­ša­nju. Peticija proti pri­va­ti­za­ciji je začela prva in zbrala sko­raj 15.000 pod­pi­sov, peti­cija za pri­va­ti­za­cijo, ki je nastala kot odgo­vor na prvo, jih je hitro nabrala 12.000. Obe se pona­šata z eko­no­mi­sti in dru­gimi emi­nen­tnimi pod­pi­sniki. Prva ima veči­noma sta­rejše pod­por­nike in iz jav­nega sek­torja, druga pa v pov­pre­čju mlajše in iz pod­je­tni­škega sloja. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

Kako Delo podcenjuje bralce

deloZaposleni in hono­rarci na Delu so si oči­tno oddah­nili, ko jih je Pivovarna Laško pro­dala idrij­skemu FMR, name­sto kakemu dru­gemu kupcu, ki so se ga bolj bali. Novico o pro­daji so v svo­jem časo­pisu pospre­mili s član­kom, pod­na­slo­vlje­nim »Dobičkonosno poslo­va­nje je eden ključ­nih razlo­gov za nakup osre­dnjega časnika.«

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji mediji | Komentiraj

Evropa skrbi, da se državna pomoč ne izrodi

Ob vstopu v Evropsko unijo je Slovenija spre­jela tudi njena pra­vila o dode­lje­va­nju držav­nih pomoči, ki so pomem­ben ele­ment notra­njega trga. Opredeljena so že v sami Pogodbi o delo­va­nju EU, saj državna pomoč izkri­vlja kon­ku­renco in posta­vlja pre­je­mnike pomoči v pri­vi­le­gi­ran polo­žaj. Enakopravnost subjek­tov na trgu in pred­vi­dlji­vost pogo­jev pa sta nujna pred­po­goja ure­je­nega tržnega gospo­dar­stva. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka , , | Komentiraj

Avtocesto do Slovenj Gradca, univerzo v Novo mesto!

You are entitled to nothingČe bi bila Slovenija »ide­alna«, bi imeli avto­ce­sto do Slovenj Gradca, uni­verzo v Novem mestu, sam­ske žen­ske bi lahko bile dele­žne oplo­di­tve z bio­me­di­cin­sko pomo­čjo (OBMP), in štu­dent­sko delo bi bilo neob­dav­čeno. Kaj imajo sku­pnega zgor­nje, sicer razno­like želje? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , | Komentiraj

Gotovina je vse, kar kot gotovino opredelijo birokrati

Med vrhun­ske stro­kov­njake in stro­kov­nja­ki­nje slo­ven­skega mini­str­stva za finance se je mimo vseh vsto­pnih kon­trol moral nekako infil­tri­rati nek ško­dljivi butelj. Tisti butelj, ki je v pre­dlog Zakona o davč­nem potr­je­va­nju raču­nov (popu­larno ime­no­va­nem zakon o davč­nih bla­gaj­nah) zapi­sal, da se mora tudi pla­čilo s kre­di­tno ali pla­čilno kar­tico obrav­na­vati kot goto­vin­sko — kljub temu, da pri tem nobene goto­vine ni na spre­gled, da tovr­stno pla­čilo čez čas pride naka­zano na tran­sak­cij­ski račun izda­ja­te­lja računa, in da se tega naka­zila pred dav­ka­rijo ne da utajiti.

Kako je butelj razlo­žil to svojo absur­dno odlo­či­tev? Da je to pač v skladu z obsto­ječo defi­ni­cijo goto­vine, kakor jo je isto mini­str­stvo pred­pi­salo v Pravilniku o vse­bini, obliki in načinu potr­je­va­nja vezane knjige raču­nov (Uradni list RS, št. 2/2015). Čeprav kar­tice nimajo nika­kr­šnih zna­čil­no­sti gotovine.

Da bi imela dav­ka­rija neko­liko lažje delo, bodo torej zagre­nili življe­nje tistim malim pod­je­tjem, ki pro­da­jajo na daljavo in jim stranke pla­ču­jejo izključno s kar­ti­cami ali PayPalom.

Tole je biro­krat­ska tra­pa­rija, ki je še pre­se­gla tisto iz leta 2007 o vna­prej­šnjem pri­ja­vlja­nju potreb po avtor­skih delih.

 

Objavljeno v kategoriji butalci | Značka | Komentiraj

Ekonomski vidik zdravniškega premirja

HomeopatijaNedavno izgla­so­vana odlo­či­tev zdrav­ni­ške zbor­nice, da ukvar­ja­nje s home­o­pa­tijo ni več razlog za odvzem zdrav­ni­ške licence, je spet obu­dila javne debate med zago­vor­niki in naspro­tniki te dejav­no­sti. V TV oddaji Tarča (8. januar 2015) je pred­stav­nica slo­ven­skega far­ma­cevt­skega dru­štva dr. Maruša Hribar izpo­sta­vila tudi eko­nom­ski vidik, češ da v neka­te­rih evrop­skih drža­vah, kjer zdra­vstvene zava­ro­val­nice kri­jejo tudi home­o­pa­tijo, ugo­ta­vljajo njen bla­go­de­jen far­ma­ko­e­ko­nom­ski uči­nek. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

Žito je obrodilo

Kot po vsaki večji pro­daji deleža v kakem sta­rem slo­ven­skem pod­je­tju, se je tudi po pod­pisu pogodbe o pro­daji 51,5% deleža Žita hrva­ški Podravki začelo jadi­ko­va­nje poli­ti­kov o tem, kako »raz­pro­da­jamo« stra­te­ška pod­je­tja, kakšne domnevno hude posle­dice bo to pri­ne­slo, in kako bi take država stvari morala pre­pre­čiti. Neupravičeno. Zakaj? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Komentiraj

Genetika in športni dosežki

unisexKo sem obi­skal Joeja Bakerja, špor­tnega psi­ho­loga na uni­verzi York, sva raz­pra­vljala o raz­li­kah v špor­tnih dosež­kih med moškimi in žen­skami, še pose­bej pri metih. Od vseh raz­lik med spo­loma pri dosež­kih, ki so bile doku­men­ti­rane v znan­stve­nih eks­pe­ri­men­tih, je raz­lika kon­si­sten­tno naj­ve­čja pri metih. Statistična raz­lika v pov­prečni izme­tni hitro­sti med moškimi in žen­skami je tri stan­dar­dne devi­a­cije. To je pri­bli­žno dva­krat več, kot znaša odsto­pa­nje v tele­sni višini. To pomeni, da če bi naključno zbrali tisoč moških, bi jih 997 vrglo žogo dlje od pov­prečne žen­ske. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nerazvrščeno | Značka , | Komentiraj

Zavarovalni agent s tehtnico v aktovki

signPred nekaj leti smo domne­vali, da bo prej ali slej tudi k nam pri­šla zava­ro­val­ni­ška pra­ksa, da bodo pri izra­čunu pre­mije življenj­skega zava­ro­va­nja (ŽZ) upo­šte­vali  tele­sno težo zava­ro­vanca. To se je zdaj pri neka­te­rih slo­ven­skih zava­ro­val­ni­cah že ure­sni­čilo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x