Vegrad kot prva domina

Te dni je bilo obja­vlje­nih nekaj zani­mi­vih šte­vilk o pro­daji sta­no­vanj­skih nepremičnin.

  1. SURS je ugo­to­vil, da je bilo v celem letu 2009 v Sloveniji pro­da­nih 971 sta­no­vanj–novo­gra­denj. Po podat­kih Banke Slovenije naj bi imeli grad­binci okoli 16.000 nepro­da­nih sta­no­vanj (že zgra­je­nih in tistih, ki so še v gra­dnji). Vir za oba podatka je čla­nek »Zakaj cene sta­no­vanj rastejo« iz febru­ar­ske šte­vilke Mojih Financ. Preberi več »
Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka | 6 Komentarji

Balon študentskih napotnic

Študentsko deloV Sloveniji sko­raj ni sre­dnje veli­kega kraja brez izpo­stave štu­dent­skega ser­visa. Posredovalnic štu­dent­skega dela je namreč več kot 120, na leto pa izdajo več kot mili­jon štu­dent­skih napo­tnic. Prihodki štu­dent­skih ser­vi­sov iz te kon­ce­sij­ske dejav­no­sti so v letu 2007 zna­šali sko­raj 36 mili­jo­nov evrov. Že samo ti podatki kažejo, da se je delo prek ser­visa raz­bo­ho­tilo čez vse meje. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , , | 1 Komentar

Knjiga: Investiranje po finančni krizi

Investiranje po finančni kriziIzobraževalnih knjig o vza­je­mnih skla­dih v Sloveniji ni na pre­tek, kljub temu, da bi jih vla­ga­te­lji – sodeč po nji­ho­vem obna­ša­nju – potre­bo­vali. Konec pre­te­klega leta je družba Vzajemci izdala novost te vrste, ambi­ci­o­zno poi­me­no­vano ‘nalož­beni pri­roč­nik’, ki naj  bi malega vla­ga­te­lja usmer­jal v obdo­bju po koncu finančne krize, kadar­koli pač to že bo.

Objavljeno v reviji Kapital, št. 487, 31. janu­arja 2010
Prvi del sesta­vlja 18 krat­kih član­kov, ki pred­sta­vljajo vsak svoje nalož­beno podro­čje. Vključene so geo­graf­ske regije, neka­tere inve­sti­cij­sko popu­larne gospo­dar­ske panoge, ter opisi pred­no­sti neka­te­rih pod­vrst vza­je­mnih skla­dov (inde­ksni, denarni, garan­ti­rani). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Varčevalni načrt nove generacije

Varčevalni načrti dol­go­roč­nega vla­ga­nja v vza­je­mne sklade so bili k nam pri­ne­seni ume­tno. Na Zahodu je bil namreč pogla­vi­tni razlog za nji­hovo obli­ko­va­nje to, da so za vloge v sklade veljali visoki mini­malni zače­tni zne­ski. Pogosto je namreč vla­ga­telj moral vpla­čati zače­tnih 1.500 evrov ali več kot vsto­pnico v sklad. Edina reši­tev za tiste, ki si tega niso mogli pri­vo­ščiti, so osta­jali var­če­valni načrti obroč­nih vpla­čil, obi­čajno z mini­mu­mom okoli 50 eur mesečno. Nasprotno pa pri nas tega motiva nikoli ni bilo, saj zakon že ves čas zapo­ve­duje DZUjem, da so dol­žni spre­je­mati tudi vpla­čila v vre­dno­sti ene same točke (ozi­roma VEP).

Glavni razlog, da se je pri nas leta 2003 poja­vila okvirna zakon­ska ure­di­tev var­če­val­nih načr­tov, je inte­res tržni­kov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Komentiraj

Pasje zavarovanje

BulmastifV Sloveniji je menda ura­dno evi­den­ti­ra­nih 549 nevar­nih psov. Njihovi lastniki bi rav­nali razu­mno, če si pri­skr­bijo dobro zava­ro­va­nje civilne odgo­vor­no­sti lastnika živali, kajti vse kaže, da se druž­bena klima spre­mi­nja tako, da bo tožb za odško­dnino vse več. Incidentov niti ni tako malo, če sodimo po podatku iz Odmevov na TV Slovenija, da je bilo samo v mesecu janu­arju zabe­le­že­nih 10 ugri­zov psov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | 1 Komentar

100% zaposljiv takoj po koncu študija

Te dni pote­kajo rekla­mne kam­pa­nje pred bli­ža­jo­čimi se infor­ma­tiv­nimi dnevi za sre­dnje­šolce. Fakultete se hva­lijo se vsaka po svoje, ena od njih denimo takole:

Naša diploma

Ali lahko po teh dveh stav­kih uga­nete, za katero fakul­teto gre? Težka naloga, kaj­neda? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje | Značka | 1 Komentar

Karierni center z napako

Informativa 2010Na prav­kar kon­ča­nem sejmu Informativa 2010 o poklic­nem izo­bra­že­va­nju, šti­pen­di­ra­nju in zapo­slo­va­nju je 14 tisoč inte­re­sen­tov obi­skalo stoj­nice raznih šol in fakul­tet, ki želijo pri­va­biti čim več dija­kov in štu­den­tov. Tak komer­ci­alni dogo­dek je oči­tno potre­ben, saj mini­str­stvo za šol­stvo nima na enem mestu zbra­nih vseh infor­ma­cij za pomoč pri odlo­ča­nju o poklicu ali štu­diju, pač pa je to pre­pu­ščeno pri­va­tni ini­ci­a­tivi. Za sre­dnje šole je pre­cej infor­ma­cij na por­talu mojaizbira.si, na ter­ci­arni sto­pnji pa ima vsaka uni­verza svoj, t.i. kari­erni cen­ter (npr. lju­bljan­ski). Leporečja je na teh por­ta­lih in sej­mih veliko, manj­kajo pa neka­tere bistvene infor­ma­cije za tiste, ki izbi­rajo poklicno pot. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 1 Komentar

Diploma kot izogibanje streznitvi na trgu dela

Ponosni diplomantDržava ponuja delo­da­jal­cem dva tisoč evrov sub­ven­cije,1 če so pri­pra­vljeni absol­venta tik pred diplomo naj­prej od enega do šest mese­cev pri sebi uspo­sa­bljati, po tem pa ga tudi zapo­sliti. Davkoplačevalski denar torej ponu­jamo zaseb­ni­kom, da zapo­slijo mlado osebo, za izo­bra­že­va­nje katere je družba že prej name­njala pro­ra­čun­ska sred­stva, »izde­lek« tega izo­bra­že­val­nega pro­cesa pa je oči­tno tak, da se delo­da­jalci zanj ravno ne tepejo. Da bi bili vse­eno s to osebo pri­pra­vljeni posku­siti, jih je namreč treba še neko­liko »podmazati.«

Tak polo­žaj je naj­manj nena­va­den, če osta­nemo pri bla­gih bese­dah. Kaj je k temu lahko pri­ve­dlo? Ali imamo pro­stih delov­nih mest pre­malo, ali diplo­mi­ra­nih iskal­cev zapo­sli­tve pre­več, ali pa imamo veliko neskladje med tem, kakšne poklicne in izo­braz­bene pro­file delo­da­jalci potre­bu­jejo, in kakšni visoko izo­bra­ženi iskalci delo iščejo. Poglejmo podatke.

Preberi več »

  1. Javni raz­pis Absolvent − akti­vi­raj in zapo­sli se!; bese­dilo je na voljo na: <www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/04–09-09Absolventi/04–09-09Absolventi.htm>.
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | 3 Komentarji

Gledamo z očmi ali možgani?

Oko - shemaKo dobimo neko novo infor­ma­cijo, ji lahko ver­ja­memo ali pa ne. Če se sklada z našim obsto­je­čim pre­pri­ča­njem, smo bolj nagnjeni, da ji ver­ja­memo, kot pa, če je z njim v naspro­tju. Tej lastno­sti se pravi potr­di­tvena pri­stran­skost (con­fir­ma­tion bias) in je bila že veli­ko­krat potr­jena v psi­ho­lo­ških raz­i­ska­vah. Vpliv lahko opa­zimo tudi v vsak­da­njem življe­nju, od poli­tike pa do odlo­či­tev pri vla­ga­nju na borzi.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Preiskovalna komisija o finančni krizi

Andrew Ross SorkinNedavni gost oddaje Charlieja Rosea je bil ure­dnik pri New York Timesu in avtor knjige Too Big to Fail Andrew Ross Sorkin. Pogovarjala sta se o prvih zasli­ša­njih ame­ri­ške kon­gre­sne pre­i­sko­valne komi­sije, ki raz­i­skuje vzroke za finančno krizo in ki naj bi pre­dla­gala ukrepe za pre­pre­či­tev česa podob­nega v pri­ho­dno­sti. Sledi 13-minutni posnetek.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x