Knjiga: Urejene osebne finance za vsakogar

Zakaj torej brati in upo­ra­bljati to knjigo v pra­ksi? Zato, da vas ne bodo s kvazi argu­menti pre­pri­čali pro­da­jalci finanč­nih pro­duk­tov »od vrat do vrat« ali tisti preko tele­fona. Zato, da vas ne bodo zasle­pile mamljive ponudbe in oblju­bljeni visoki donosi v ogla­sih za finančne produkte.

Tako ambi­ci­o­zen cilj sta si v uvodu knjige »Urejene osebne finance za vsa­ko­gar« zasta­vila njena avtorja Alja Stanonik in Samo Lubej. Slovenske publi­ka­cije s podro­čja oseb­nih financ so na tem majh­nem trgu zelo redke, zato je izid vsake nove hva­le­vre­den. Kaj ta novost pri­naša bral­cem? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka | Komentiraj

Ležarina

Včeraj se je Zveza potro­šni­kov obre­gnila tudi ob »leža­rino za vre­dno­stne papirje«, ki jo je s spre­membo tarife uve­dla KDD, bor­zne hiše pa ta stro­šek naprej pre­va­lijo na stranke. Za tri naključno izbrane bor­zne hiše so pavšalni stro­ški tega, da ima vla­ga­telj kak vre­dno­stni papir na trgo­val­nem računu, nasle­dnji: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka | 3 Komentarji

Rajši v stečaj

V zadnjih tednih smo več­krat zasle­dili pri­du­ša­nje nepre­mič­nin­skih inve­sti­tor­jev, da gredo raje v ste­čaj, kot da bi zni­žali ceno sta­no­vanj, ki jih ne morejo pro­dati na trgu. Nazadnje je bila ta trdi­tev zapi­sana v uvo­dniku decem­br­ske šte­vilke revije Nepremičnine Slovenija & Adriatic. Kljub temu, da tako zatr­je­va­nje izgleda na prvi pogled čudno, je ver­je­tno v ozadju neka koli­kor toliko logična raz­laga zanj. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Komentiraj

Prejemniki državne pomoči

Državna SID banka je ban­kam name­nila 100 mili­jo­nov evrov dav­ko­pla­če­val­skega denarja, za namen finan­ci­ra­nja malih in sre­dnjih pod­je­tij, pod dolo­če­nimi pogoji med dru­gim tudi, da denar »ne bo pora­bljen za taj­kun­ska posojila.«

Kot poro­čajo Finance, jav­nost nikoli ne bo izve­dela, kdo je pre­je­mnik tega denarja in ali so pogod­bena dolo­čila spo­što­vana. Gre namreč za ban­čno taj­nost. Ko enkrat denar pride od dav­ko­pla­če­val­cev v banko, postane infor­ma­cija o nje­govi porabi naj­strožje varo­vana skriv­nost. Šef SID banke in finančni mini­ster zatr­ju­jeta: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka | Komentiraj

Beseda: bailout

Angleška beseda bai­lout, ki jo nero­dno pre­va­jamo kot ‘reše­valna akcija ali načrt’ se je šele nedavno raz­ši­rila v obi­čajni rabi. Profesor Robert Shiller v svoji zadnji knjigi The Subprime Solution (2008), str. 87 ugo­ta­vlja, da se ta pomen še zdaj ni zna­šel v naj­bolj repre­zen­ta­tiv­nih slo­var­jih angle­škega jezika, kot npr. Oxford English Dictionary in jo sam defi­nira kot:

reši­tev neke osebe ali inšti­tu­cije pred finanč­nim pro­pa­dom zaradi nje­nega neod­go­vor­nega rav­na­nja ali neu­po­šte­va­nja pra­vil obi­čajne pre­vi­dno­sti pri poslo­va­nju, s strani države ali druge inštitucije’

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji jezik | Komentiraj

Odločanje s trebuhom

Iz inter­vjuja s Heinzom-Kurtom Wahrenom, avtor­jem knjige Psihologija vla­ga­te­ljev (Anlegerpsychologie, ISBN 978–3531161303, Vs Verlag, 2008), ki je bil obja­vljen v febru­ar­ski šte­vilki revije Das Investment.

Večina vla­ga­te­ljev je v letu 2008 izgu­bila veliko denarja. Zato so vzne­mir­jeni, jezni in neza­u­pljivi. Kako naj se finančni sve­to­valci do njih vedejo?

Dober sve­to­va­lec se bo svo­jim stran­kam pri­bli­žal z infor­ma­ci­jami o pro­duk­tih, trgih in aktu­al­nih teža­vah. Pokazal bo, kako je smi­selno ukre­pati in stran­kam razlo­žil vse alternative.

Kdor je že izgu­bil veliko denarja, ne želi več poslu­šati o dol­go­roč­nih dono­sno­stih. Strah pred nadalj­njim pada­njem je prevelik.

Povsem naravno je, da spričo gro­zeče nevar­no­sti obču­timo strah. To je nujna člo­ve­ška lastnost, ki nas spod­buja k zašči­tnemu rav­na­nju. Padci del­nic so upra­vi­čen razlog za nekaj strahu. Pomembno pa je, kako se bomo nanj odzvali. Bomo nase­dle naložbe v celoti pro­dali, ali pa jih samo smi­selno pri­la­go­dili? Ravno tu je naloga sve­to­valca. Pomagati stranki, da kon­struk­tivno ukrepa. Med dru­gim tudi tako, da se drži zasta­vlje­nih Stop-Loss nivo­jev ter rizične naložbe odproda ali zamenja.

Nekateri sve­to­valci danes, naspro­tno, sve­tu­jejo stran­kam, naj igno­ri­rajo slabe novice, pre­sli­šijo gospo­dar­ske infor­ma­cije, poza­bijo na vse in mirno čakajo, kajti na dolgi rok naj bi se vse dobro uredilo.

Robert Shiller, znani pro­fe­sor z uni­verze Yale, je to ozna­čil za »Pravljico o potr­pe­žlji­vem vla­ga­te­lju«. Psihološko gle­dano, so takšni napotki del pokro­vi­telj­skega odnosa Starš-Otrok. Niti naj­manj ne poma­gajo pri reše­va­nju iz nego­to­vo­sti in strahu, kar se lahko doseže le z odkri­to­srčno in pošteno komu­ni­ka­cijo. To je pomanj­klji­vost mno­gih svetovalcev.

Naložbene odlo­či­tve se pogo­steje spre­je­majo ‘s tre­bu­hom’ kot ‘z glavo’. Kaj to pomeni za svetovalca?

Vlagatelj spre­jema odlo­či­tve, na izid kate­rih bo vpli­vala nego­tova pri­ho­dnost. Zato ni čudno, da ima odlo­ča­nje le malo zveze z raci­o­nal­nim raz­mi­šlja­njem. Navsezadnje raci­o­nalno raz­mi­šlja­nje teme­lji na obsto­je­čih dej­stvih, iz kate­rih skle­pamo naprej. Resničnih dej­stev — aksi­o­mov — pa je na bor­zah izje­mno malo. Nasprotje med raciom in intu­i­cijo je zasta­relo, saj nova spo­zna­nja iz nevro­fi­zi­o­lo­gije kažejo, da imata pri vseh odlo­či­tvah obe plati svojo vlogo.

Naši možgani niso dobro pri­la­go­jeni za obde­lo­va­nje zaple­te­nih nalog, zato se po potrebi zana­šajo na občutke ali intu­i­cijo. To ni slabo, saj raz­i­skave kažejo, da so odlo­či­tve, na katere je vpli­vala intu­i­cija, pona­vadi pri­ve­dle k bolj­šim rezul­ta­tom od tistih, ki so bile spre­jete izključno na pod­lagi raci­o­nal­nih argumentov.

Vprašanje:

Kako ste se vi odlo­čali o svo­jih nalož­bah v teh kri­znih časih?

Možni odgo­vori:

a) pre­te­žno na pod­lagi raci­o­nal­nih argu­men­tov
b) pre­te­žno na pod­lagi intu­i­cije
c) tako na pod­lagi intu­i­cije kot raci­o­nal­nih argu­men­tov
d) nobe­nih odlo­či­tev ne spre­je­mam, ker v miru čakam, da bo minilo in bo na koncu za nas dol­go­ročne vla­ga­te­lje vse dobro
e) vse nalož­bene sve­to­valce sem poslal v 3PM, pro­dal naložbe z izgubo in nočem več sli­šati za borzo

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Ste potolaženi?

Nemška orga­ni­za­cija za tržne raz­i­skave Psychonomics AG je opra­vila raz­i­skavo med vla­ga­te­lji, ki so v sklade vla­gali preko svoje banke ali zava­ro­val­nice (takih je večina nem­ških vla­ga­te­ljev v sklade). Merili so indeks zau­pa­nja v banko/zavarovalnico, v odvi­sno­sti od tega, kako je banka/zavarovalnica svoje stranke obve­ščala o vzro­kih in posle­di­cah finančne krize, ki je pov­zro­čila 30– do 50-odstotne padce vre­dno­sti nji­ho­vih pri­hran­kov v prej­šnjem letu. Ponudnike so za pri­kaz rezul­ta­tov raz­de­lili v 4 sku­pine: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka | Komentiraj

V penzijo pri 67 letih

Nemčija je nasle­dnja v vrsti držav, ki so že dvi­gnile polno upo­ko­ji­tveno sta­rost na 67 let. Uveljavljena bo posto­poma od leta 2011 dalje tako, da se bo vsako nasle­dnje leto upo­ko­ji­tvena sta­rost podalj­šala za en mesec, od 2024 dalje pa za dva meseca. Tako bo leta 2029 dokončno dose­gla 67 let. To pomeni, da bo polna sta­rost 67 veljala za vsa­ko­gar, roje­nega 1964 ali kasneje. Kdor bo želel v pen­zijo pred to sta­ro­stjo, bo dobi­val nižjo pokojnino.

Naša demo­graf­ska situ­a­cija je od nem­ške prej slabša, kot boljša. Ampak, ker gre za izje­mno nepo­pu­la­ren ukrep, bodo naši z njim ver­je­tno odla­šali, koli­kor se bo dalo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Komentiraj

Razen, kadar so zaprti

V Nemčiji poznajo »odprte nepre­mič­nin­ske sklade«. Ti vla­gajo izključno v nepre­mič­nin­ske naložbe, upra­vljajo jih DZUji, ki tudi redno, po neki zaple­teni meto­do­lo­giji, raču­najo vre­dnost točke takega sklada (vse se da, če je dovolj inte­resa). Načeloma torej dopu­ščajo poljubno vpla­če­va­nje in izpla­če­va­nje iz sklada, direk­tno pri DZU, ki mora zato vzdr­že­vati dolo­čen del pre­mo­že­nja sklada v denarju.

Ko se zgodi kaj nepri­ča­ko­va­nega, se taka reč zalomi. Podrobnosti so opi­sane v janu­ar­ski šte­vilki revije Der Fonds. Od janu­arja do avgu­sta lani so skladi imeli neto pri­live (naj­ve­čjih enajst jih je zbralo 3,7 mili­jarde evrov). Septembra so vla­ga­te­lji otr­pnili: neka­teri skladi so imeli še plus, drugi minus, sku­pni neto odlivi so zna­šali 335 mio evrov. Oktobra se je začel stam­pedo dvi­go­va­nja in odliv v tem mesecu je zna­šal kar 2,8 mili­jarde. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine, skladi | 2 Komentarji

Domače branje za leto 2009

Prav veliko žida­nih napo­vedi za vla­ga­te­lje po svetu v začetku leta 2008 ni bilo zasle­diti. Tudi slo­ven­ski vla­ga­te­lji, ki so se soo­čili z naj­slab­šimi rezul­tati od nastanka te države dalje, so v veliki meri malo­du­šni in ne iščejo ravno novih nalož­be­nih možno­sti. Še tiste, ki so jim bile ponu­jene lani, so ostale v glav­nem neizkoriščene.

Objavljeno na Finančni točki, 20. janu­arja 2009

Za tiste, ki so svoji »vla­ga­telj­ski kari­eri« pri­pra­vljeni name­niti nekaj več anga­žmaja, in one druge, ki so se pri­pra­vljeni (pri­si­ljeni?) učiti še po tem, ko so že sko­čili v bazen, so v temle članku zbrani trije pre­dlogi knji­žnih vodi­čev za indi­vi­du­al­nega inve­sti­torja. Tuje izku­šnje, zbrane v teh knji­gah, lahko mar­si­komu v pri­ho­dnje pri­hra­nijo more­bi­tna ponovna raz­o­ča­ra­nja, kot je bilo lan­sko­le­tno. Čas, v leto­šnjem letu name­njen za tovr­stno bra­nje, ute­gne biti bolj kori­stno pora­bljen, kot pa, če ga name­nite iska­nju novih vro­čih inve­sti­cij­skih zgodb. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x