Akcija proti odlivom

V pre­te­klih mese­cih so mar­si­kje v zaho­dni Evropi vla­ga­te­lji v sklade teme­ljito zapa­ni­ci­rali in iz skla­dov dvi­gnili pre­cej denarja, v glav­nem v strahu, da bo šlo vse v maloro, tako kot so šli nalož­beni cer­ti­fi­kati banke Lehman Brothers.

Nemško zdru­že­nje DZUjev se je odli­vom denarja zoper­sta­vilo z ogla­še­val­sko akcijo, v kateri s celo­stran­skimi oglasi izpo­sta­vljajo var­nost vla­ga­nja v sklade in sicer v nasle­dnjem vrstnem redu argu­men­tov: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje, skladi | Komentiraj

Donosi naložbenih zavarovanj — Avstrija, drugič

Pred dvema letoma, marca 2007, smo na tem mestu pre­gle­dali dol­go­ročne donose zno­traj nalož­be­nih zavarovanj.

Objavljeno na Finančni točki, 1. marca 2009
Omejili smo na »prava« nalož­bena zava­ro­va­nja, ki so pra­vi­loma brez jam­stva glav­nice in so v ponudbi stalno, ne pa samo v ome­je­nem, krat­kem vpi­snem obdo­bju. Tokrat bomo podatke osve­žili z upo­šte­va­njem seda­njega sta­nja in pogle­dali, kaj se je v teh dveh letih spre­me­nilo. Tudi tokrat vklju­čeni podatki iz Avstrije in to iz dveh razlo­gov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka , | Komentiraj

Po čem je dobiček v letu 2007

Prvi meseci v letu so čas izde­lo­va­nja raču­no­vod­skih poro­čil, ki poka­žejo, kako uspe­šno je bilo poslo­va­nje v pre­te­klem letu. To velja tudi za vza­je­mne sklade, ki revi­di­rana letna poro­čila obja­vijo do konca aprila.

Objavljeno na Finančni točki, 27. febru­arja 2009

Eden od ciljev vla­ga­te­lja, ki svoje pri­hranke zaupa v upra­vlja­nje (na pri­mer vza­je­mnemu skladu), je, da na dolgi rok doseže čim več dobička, s čim manj niha­nja skozi čas, ozi­roma pre­se­čenj v nega­tivno smer in da za to sto­ri­tev plača čim manj (v obliki vsto­pne, izsto­pne in upra­vlja­vske pro­vi­zije). S pomo­čjo zadnjih dosto­pnih raču­no­vod­skih izka­zov (za leto 2007) si tokrat oglejmo, kaj poka­žejo šte­vilke o dobičku in stro­ških pri vza­je­mnih skla­dih slo­ven­skih DZU. Torej, ne v iska­nju zma­go­val­nih in pora­že­nih skla­dov, ki so pre­se­gli svoj ben­ch­mark ali zao­stali za njim, pač pa na nivoju celo­tne DZU. Koliko čistega dobička je posa­me­zna DZU pri­de­lala svo­jim vla­ga­te­ljem, pri vseh svo­jih vza­je­mnih skla­dih sku­paj? Koliko je vla­ga­te­ljem za svoje sto­ri­tve zara­ču­nala, v obliki pro­vi­zij? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka | Komentiraj

Beseda: tajkun

Jezik je kot živ orga­ni­zem in se stalno spre­mi­nja. V slo­ven­ščini se je udo­ma­čila spo­so­jenka ‘taj­kun’, katere raba pa še ni usta­ljena in zaen­krat ostaja »pogo­vorna«. Pri govor­cih z naj­viš­jimi jezi­kov­nimi stan­dardi je ne bomo zasle­dili, razen izje­moma, če gre za izrecno nava­ja­nje izjave neke tre­tje osebe.

Svoj tre­nu­tek je ta beseda doča­kala pred pri­bli­žno letom in pol. V blogu Razgledi so takrat našteli nekaj nje­nih pome­nov. V SSKJ te besede ni, ura­dni slo­var­ski pomen v npr. Velikem angleško-slovenskem DZS je »tycoon=velekapitalist«. Slovar tujk Cankarjeve založbe pa navaja že nekaj dru­gač­nega: »boga­taš, ki je to postal brez zaslug in dela«. V publi­ci­stični in ljud­ski rabi je v letu 2008 nespo­ren pri­mat pre­vzel pre­cej ožji pomen: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji jezik | Komentiraj

Knjiga: Urejene osebne finance za vsakogar

Zakaj torej brati in upo­ra­bljati to knjigo v pra­ksi? Zato, da vas ne bodo s kvazi argu­menti pre­pri­čali pro­da­jalci finanč­nih pro­duk­tov »od vrat do vrat« ali tisti preko tele­fona. Zato, da vas ne bodo zasle­pile mamljive ponudbe in oblju­bljeni visoki donosi v ogla­sih za finančne produkte.

Tako ambi­ci­o­zen cilj sta si v uvodu knjige »Urejene osebne finance za vsa­ko­gar« zasta­vila njena avtorja Alja Stanonik in Samo Lubej. Slovenske publi­ka­cije s podro­čja oseb­nih financ so na tem majh­nem trgu zelo redke, zato je izid vsake nove hva­le­vre­den. Kaj ta novost pri­naša bral­cem? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka | Komentiraj

Ležarina

Včeraj se je Zveza potro­šni­kov obre­gnila tudi ob »leža­rino za vre­dno­stne papirje«, ki jo je s spre­membo tarife uve­dla KDD, bor­zne hiše pa ta stro­šek naprej pre­va­lijo na stranke. Za tri naključno izbrane bor­zne hiše so pavšalni stro­ški tega, da ima vla­ga­telj kak vre­dno­stni papir na trgo­val­nem računu, nasle­dnji: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka | 3 Komentarji

Rajši v stečaj

V zadnjih tednih smo več­krat zasle­dili pri­du­ša­nje nepre­mič­nin­skih inve­sti­tor­jev, da gredo raje v ste­čaj, kot da bi zni­žali ceno sta­no­vanj, ki jih ne morejo pro­dati na trgu. Nazadnje je bila ta trdi­tev zapi­sana v uvo­dniku decem­br­ske šte­vilke revije Nepremičnine Slovenija & Adriatic. Kljub temu, da tako zatr­je­va­nje izgleda na prvi pogled čudno, je ver­je­tno v ozadju neka koli­kor toliko logična raz­laga zanj. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Komentiraj

Prejemniki državne pomoči

Državna SID banka je ban­kam name­nila 100 mili­jo­nov evrov dav­ko­pla­če­val­skega denarja, za namen finan­ci­ra­nja malih in sre­dnjih pod­je­tij, pod dolo­če­nimi pogoji med dru­gim tudi, da denar »ne bo pora­bljen za taj­kun­ska posojila.«

Kot poro­čajo Finance, jav­nost nikoli ne bo izve­dela, kdo je pre­je­mnik tega denarja in ali so pogod­bena dolo­čila spo­što­vana. Gre namreč za ban­čno taj­nost. Ko enkrat denar pride od dav­ko­pla­če­val­cev v banko, postane infor­ma­cija o nje­govi porabi naj­strožje varo­vana skriv­nost. Šef SID banke in finančni mini­ster zatr­ju­jeta: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka | Komentiraj

Beseda: bailout

Angleška beseda bai­lout, ki jo nero­dno pre­va­jamo kot ‘reše­valna akcija ali načrt’ se je šele nedavno raz­ši­rila v obi­čajni rabi. Profesor Robert Shiller v svoji zadnji knjigi The Subprime Solution (2008), str. 87 ugo­ta­vlja, da se ta pomen še zdaj ni zna­šel v naj­bolj repre­zen­ta­tiv­nih slo­var­jih angle­škega jezika, kot npr. Oxford English Dictionary in jo sam defi­nira kot:

reši­tev neke osebe ali inšti­tu­cije pred finanč­nim pro­pa­dom zaradi nje­nega neod­go­vor­nega rav­na­nja ali neu­po­šte­va­nja pra­vil obi­čajne pre­vi­dno­sti pri poslo­va­nju, s strani države ali druge inštitucije’

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji jezik | Komentiraj

Odločanje s trebuhom

Iz inter­vjuja s Heinzom-Kurtom Wahrenom, avtor­jem knjige Psihologija vla­ga­te­ljev (Anlegerpsychologie, ISBN 978–3531161303, Vs Verlag, 2008), ki je bil obja­vljen v febru­ar­ski šte­vilki revije Das Investment.

Večina vla­ga­te­ljev je v letu 2008 izgu­bila veliko denarja. Zato so vzne­mir­jeni, jezni in neza­u­pljivi. Kako naj se finančni sve­to­valci do njih vedejo?

Dober sve­to­va­lec se bo svo­jim stran­kam pri­bli­žal z infor­ma­ci­jami o pro­duk­tih, trgih in aktu­al­nih teža­vah. Pokazal bo, kako je smi­selno ukre­pati in stran­kam razlo­žil vse alternative.

Kdor je že izgu­bil veliko denarja, ne želi več poslu­šati o dol­go­roč­nih dono­sno­stih. Strah pred nadalj­njim pada­njem je prevelik.

Povsem naravno je, da spričo gro­zeče nevar­no­sti obču­timo strah. To je nujna člo­ve­ška lastnost, ki nas spod­buja k zašči­tnemu rav­na­nju. Padci del­nic so upra­vi­čen razlog za nekaj strahu. Pomembno pa je, kako se bomo nanj odzvali. Bomo nase­dle naložbe v celoti pro­dali, ali pa jih samo smi­selno pri­la­go­dili? Ravno tu je naloga sve­to­valca. Pomagati stranki, da kon­struk­tivno ukrepa. Med dru­gim tudi tako, da se drži zasta­vlje­nih Stop-Loss nivo­jev ter rizične naložbe odproda ali zamenja.

Nekateri sve­to­valci danes, naspro­tno, sve­tu­jejo stran­kam, naj igno­ri­rajo slabe novice, pre­sli­šijo gospo­dar­ske infor­ma­cije, poza­bijo na vse in mirno čakajo, kajti na dolgi rok naj bi se vse dobro uredilo.

Robert Shiller, znani pro­fe­sor z uni­verze Yale, je to ozna­čil za »Pravljico o potr­pe­žlji­vem vla­ga­te­lju«. Psihološko gle­dano, so takšni napotki del pokro­vi­telj­skega odnosa Starš-Otrok. Niti naj­manj ne poma­gajo pri reše­va­nju iz nego­to­vo­sti in strahu, kar se lahko doseže le z odkri­to­srčno in pošteno komu­ni­ka­cijo. To je pomanj­klji­vost mno­gih svetovalcev.

Naložbene odlo­či­tve se pogo­steje spre­je­majo ‘s tre­bu­hom’ kot ‘z glavo’. Kaj to pomeni za svetovalca?

Vlagatelj spre­jema odlo­či­tve, na izid kate­rih bo vpli­vala nego­tova pri­ho­dnost. Zato ni čudno, da ima odlo­ča­nje le malo zveze z raci­o­nal­nim raz­mi­šlja­njem. Navsezadnje raci­o­nalno raz­mi­šlja­nje teme­lji na obsto­je­čih dej­stvih, iz kate­rih skle­pamo naprej. Resničnih dej­stev — aksi­o­mov — pa je na bor­zah izje­mno malo. Nasprotje med raciom in intu­i­cijo je zasta­relo, saj nova spo­zna­nja iz nevro­fi­zi­o­lo­gije kažejo, da imata pri vseh odlo­či­tvah obe plati svojo vlogo.

Naši možgani niso dobro pri­la­go­jeni za obde­lo­va­nje zaple­te­nih nalog, zato se po potrebi zana­šajo na občutke ali intu­i­cijo. To ni slabo, saj raz­i­skave kažejo, da so odlo­či­tve, na katere je vpli­vala intu­i­cija, pona­vadi pri­ve­dle k bolj­šim rezul­ta­tom od tistih, ki so bile spre­jete izključno na pod­lagi raci­o­nal­nih argumentov.

Vprašanje:

Kako ste se vi odlo­čali o svo­jih nalož­bah v teh kri­znih časih?

Možni odgo­vori:

a) pre­te­žno na pod­lagi raci­o­nal­nih argu­men­tov
b) pre­te­žno na pod­lagi intu­i­cije
c) tako na pod­lagi intu­i­cije kot raci­o­nal­nih argu­men­tov
d) nobe­nih odlo­či­tev ne spre­je­mam, ker v miru čakam, da bo minilo in bo na koncu za nas dol­go­ročne vla­ga­te­lje vse dobro
e) vse nalož­bene sve­to­valce sem poslal v 3PM, pro­dal naložbe z izgubo in nočem več sli­šati za borzo

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x