Cugrund

Stečaj Lehman Brothers bo prvič v pra­ksi poka­zal, kaj pomeni za ime­tnike, če gre izda­ja­telj cer­ti­fi­kata v ste­čaj. Lehman je bil sicer med naj­manj­šimi na nem­škem trgu, po oce­nah naj bi imel izda­nih cer­ti­fi­ka­tov za pri­bli­žno 130 mio evrov (kar je pri­bli­žno veli­kost KD Galilea). Celoten nem­ški trg cer­ti­fi­ka­tov naj bi bil vre­den okoli 120 mili­jard evrov.

Imetniki cer­ti­fi­ka­tov so v zapo­redju pri popla­če­va­nju denarja dokaj nizko, le malo nad del­ni­čarji in zaen­krat ime­tni­kom cer­ti­fi­ka­tov kaže dokaj slabo. Nemško ceho­vsko zdru­že­nje Deutscher Derivate Verband raz­glaša, da je bil to izje­men dogo­dek, ki se ne bo pono­vil, in povrhu vsega banka Lehman Brothers tudi ni bila čla­nica nji­ho­vega zdru­že­nja. :-?

So pa kot sto­ri­tev svo­jim stran­kam, kup­cem cer­ti­fi­ka­tov, začeli obja­vljati dnevno pre­gle­dnico cre­dit spre­a­dov za izda­ja­te­lje cer­ti­fi­ka­tov, da lahko stranke ugo­to­vijo, ali trg oce­njuje, da je še kdo blizu potopa. Nižja šte­vilka pomeni boljšo boni­teto, višja šte­vilka slabšo (ker vla­ga­te­lji zah­te­vajo višjo pre­mijo, glede na netve­ga­nega izda­ja­te­lja). Trenutno je na vrhu Morgan Stanley z vre­dno­stjo 492. Lehman Brothers je imel na dan ste­čaja vre­dnost 642.

Po tem, ko so zaho­dne države rezer­vi­rale silne mili­jarde za reše­va­nje svo­jih bank, je sicer nevar­nost za upnike manjša, a osmo­ljen­cem pri Lehman Brothers to ne bo nič poma­galo. Oškodovanci so se med seboj pove­zali in se bodo orga­ni­zi­rano po pravni poti spra­vili na banke, ki so jim to robo pro­da­jale, in sicer z nasle­dnjimi argumenti:

  • banke so te cer­ti­fi­kate agre­sivno ponu­jale (celo po tele­fonu) in sicer kot alter­na­tivo ban­čnim depozitom
  • pro­da­jalci niso ome­njali tve­ga­nja izda­ja­te­lja in tega, da zadeva ne spada v ban­čno jam­stveno shemo
  • kupci niso bili obve­ščeni o pro­vi­zi­jah, ki pri­pa­dajo komer­ci­a­li­stom v pri­meru uspe­šne pro­daje certifikatov
  • bro­šure in rekla­mni mate­ri­ali so bili obli­ko­vani v celo­stni gra­fični podobi banke pro­da­jalke (npr. Commerzbank), in le v drob­nem tisku je pisalo, da ne gre za pro­dukt Commerzbanke, pač pa Lehman Brothers
  • v mno­gih pogod­bah o nakupu je bilo avto­mat­sko odklju­kano, da kupec s pod­pi­som potr­juje, da je kupil »na lastno pobudo / brez sve­to­va­nja«, pri čemer so ban­čniki zatr­je­vali, da raču­nal­nik to v obrazcu »avto­mat­sko pre­diz­polne« ozi­roma v dru­gih pri­me­rih, »da je to le formalnost«
  • po ste­čaju Lehmana so ban­čni komer­ci­a­li­sti za več dni oz. tednov poni­knili in stranke z njimi niso mogle sto­piti v kontakt

Očitno bo raz­ple­ta­nje te zgodbe še zanimivo.

Objavljeno v kategoriji banke | Značka , | Komentiraj

Poštno ležeče

O nena­va­dnih časih za pro­dajo nepre­mič­nin smo govo­rili v sose­dnji temi. A pro­stora za ino­va­tiv­nost je še dovolj, kajti kot pra­vijo preko Atlantika, »despe­rate times call for despe­rate measures.«

Omembo v tem blogu si je pro­da­ja­lec nepre­mič­nin Lokainvest d.o.o. zaslu­žil z novim pri­je­mom (vsaj za naš geo­graf­ski konec): pro­dajo novo­gra­denj preko poštnih okenc. Sosednji letak namreč delijo kar na oken­cih Pošte Slovenije, tam nekje med polico s sekun­dnimi lepili in polico s CDji dal­ma­tin­skih šla­ger­jev (dobe­se­dno). Očitno je inve­sti­tor pre­cej obu­pan in niti EKSKLUZIVNA ponudba po IZJEMNO UGODNIH POGOJIH ne zaleže.

klikni za povečavo

kli­kni za povečavo

Objavljeno v kategoriji nepremičnine, oglaševanje | Komentiraj

Odstrel

Zimsko spa­nje Urada za var­stvo kon­ku­rence in ATVP pod nju­nima prej­šnjima direk­tor­jema je bilo oči­tno mar­si­komu v inte­resu. Nervoza se je kre­pila (Boško Šrot je ta teden ope­ri­ral kar s ter­mi­nom ‘teror’) in od nove vlade si želijo vzpo­sta­vi­tve prej­šnjega sta­nja. Ekspliciten je Jože Mencinger v Mladini:

»Za zače­tek bi bilo kori­stno po zgledu EU vsaj zača­sno zau­sta­viti pre­več pri­za­devne insti­tu­cije, kot sta Urad za var­stvo kon­ku­rence ali Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev, ki s svo­jimi nepre­mi­šlje­nimi odlo­či­tvami le pri­li­vata ben­cin na ogenj.«

Vprašanje:

Ali bosta Jani Soršak in Damjan Žugelj čez leto dni, 1.1.2010 še na čelu inšti­tu­cij, ki jih vodita?

Možni odgo­vori:

a) da, še vedno in vlada se v njuno delo ne bo vti­kala
b) ne, eden ali oba bosta zame­njana
c) da, na polo­žaju bosta še, ven­dar bosta pri­sluh­nila teži argu­men­tov nove vlade in »manj nepre­mi­šljeno« spre­je­mala odlo­či­tve, ki ute­gnejo ško­diti naci­o­nal­nim šam­pi­o­nom kot sta Pivovarna Laško in Istrabenz
d) vla­dna koa­li­cija bo spre­me­nila zako­no­dajo, kar bo imelo za stran­sko posle­dico uki­ni­tev ozi­roma pre­o­bli­ko­va­nje nju­nih delov­nih mest in pred­ča­sno kon­ča­nje nju­nih man­da­tov
e) eko­nom­ska stroka bo ute­me­ljila, da so v času glo­balne finančne krize določbe zakona o pre­vze­mih arha­i­čen relikt pre­te­klo­sti in ško­dijo naci­o­nal­nemu inte­resu, varo­va­nje kon­ku­rence pa ni druž­bena vre­dnota, ki bi se jo bilo treba okle­pati kot pija­nec plota, kadar gre za inte­res doma­čih lastnikov

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka | Komentiraj

Padalska mešanica

Pod oznako »mešani vza­je­mni sklad« nasto­pajo razno­ra­zne raz­li­čice: od fle­ksi­bil­nih, do urav­no­te­že­nih in celo »abso­lute return« skla­dov. Tudi na Finančni točki jih zaen­krat vodimo v isti kate­go­riji (in se zave­damo, da to ni ravno opti­malno). Slovenska poseb­nost so tudi mešani skladi, obre­me­njeni z viso­kim dele­žem doma­čih papir­jev, ki so zaradi tega geo­graf­sko bistveno manj razpršeni.

Pogled na eno­le­tne padce točke v tej razno­liki kate­go­riji skla­dov raz­kriva nji­hovo hete­ro­ge­nost. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Komentiraj

Spoštovani odjemalec

Elektro Gorenjska obve­šča odje­malce, da bodo čez en mesec podra­žili ele­k­triko. Ups, ne podra­žili, kajti to jim je pre­po­ve­dal Urad za var­stvo kon­ku­rence zaradi kar­tel­skega dogo­var­ja­nja, pač pa bodo samo uve­dli DVP in SVR. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Zaskrbljena bralka

Danes smo dobili spo­ro­čilo zaskr­bljene bralke Marte1:

Že nekaj časa raz­mi­šljam, da vam zasta­vim vpra­ša­nje in sicer: kako so oz. če sploh so obre­sto­vana sred­stva v skladu, kateri npr. izka­zuje npr. –48% v tem letu. (Konkretno Galileo) Kje lahko vidim obre­stno mero?? Kaj pomeni teh –48%?

Spoštovana gospa Marta!

Vaše pismo je sode­lav­cem sple­tne Finančne točke dalo misliti. Okoliščine so že dolgo kazale na to, da pride tudi čas, kot je seda­nji in vpra­ša­nja, kot je vaše. Zato se bomo v pri­ho­dnje še bolj kot doslej posku­šali vži­veti v kožo obi­čaj­nega var­če­valca ozi­roma var­če­valke, ki sta neko­liko pre­tre­sena v tej nevsak­da­nji situ­a­ciji in od vse­po­vsod bom­bar­di­rana z napo­vedmi gospo­dar­ske krize, ki je pred durmi. Morda bomo kdaj pa kdaj pozor­nost bral­cev pre­u­sme­rili na opo­zo­rila, ki smo jih redno obja­vljali v pre­te­klem obdo­bju. Preberi več »

  1. Ime spre­me­njeno v ure­dni­štvu.
Objavljeno v kategoriji skladi | Komentiraj

Ni dodane vrednosti

V sose­dnji temi smo govo­rili o neob­dav­če­nem pre­ha­ja­nju med pod­skladi, kar bo zakon­sko omo­go­čeno od 25.10. 2008 dalje, in o tem, kdaj bodo banke — dis­tri­bu­terji tujih skla­dov — to uve­dle. Od banke SKB, ki je dis­tri­bu­ter pod­skla­dov krov­nega sklada SGAM Fund, smo o tej temi dobili tale odgo­vor (nave­den je v celoti):

»Pravilnik o sle­dlji­vo­sti pre­ho­dov med pod­skladi istega krov­nega sklada« omo­goča druž­bam za upra­vlja­nje oz. dis­tri­bu­ter­jem krov­nega sklada uvedbo doda­tne možno­sti: t.i. ‘sle­dlji­vo­sti med podskladi’.

Vlagateljem je na ta način omo­go­čena možnost odloga pla­čila davka na kapi­tal­ski dobi­ček v okviru pre­ho­dov med posa­me­znimi pod­skladi krov­nega sklada in ne izo­gib pla­čilu davka oz. nepla­čilo davka v pri­meru prehodov.

V banki SKB smo takoj po objavi »Pravilnika« pri­pra­vili poglo­bljeno ana­lizo dose­da­njih pre­sto­pnih tran­sak­cij v okviru krov­nega sklada SGAM Fund za obdo­bje zadnjih treh let. Rezultati so poka­zali, da je za SKB ciljna sku­pina vla­ga­te­ljev, ki bi jim bila tovr­stna dodana vre­dnost zani­miva, pre­majhna; na drugi strani pa je uvedba te nad­gra­dnje pove­zana z rela­tivno pre­vi­so­kimi stro­ški. Tako smo se v SKB odlo­čili, da zaen­krat t.i. ‘sle­dlji­vo­sti med pod­skladi’ ne uvedemo.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke, skladi | Komentiraj

Juhej, v penzijo čim prej!

Ste blizu upo­ko­ji­tve in želite čim prej začeti uži­vati sadove svo­jega dela, ozi­roma bolje rečeno sadove svo­jih pri­spev­kov v prvi ste­ber pokoj­nin­skega zavarovanja?

Objavljeno na Finančni točki, 20. okto­bra 2008
Ta čla­nek opi­suje en del tega noto­rično zaple­te­nega sis­tema ‘pay as you go’ ozi­roma ‘iz rok v usta’. V prvem ste­bru torej tre­nu­tni zapo­sleni pla­ču­jemo pri­spevke v pokoj­nin­sko bla­gajno, ki ta denar nemu­doma raz­deli seda­njim upo­ko­jen­cem, pa še kaj je treba pri­ma­kniti iz držav­nega pro­ra­čuna, saj pri­spevki za vse obve­zno­sti pokoj­nin­ske bla­gajne ne zado­ščajo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka | 1 Komentar

Odštevanje

Na trgu kro­žijo govo­rice, da je Vegrad v hudih teža­vah, o čemer pri­čajo tudi članki v časo­pisju pre­te­klih dneh. Njegov para­dni pro­jekt Celovški dvori naj bi rešil lju­bljan­ski župan tako, da bo iz mestnega denarja v tem kom­ple­ksu kupil še 225 sta­no­vanj (200 jih je že). Tako bo več kot polo­vica sta­no­vanj (od 833) name­nje­nih nepro­fi­tnim in soci­al­nim naje­mni­kom. Običajni kupci so za ta sta­no­va­nja odšteli od 2.800 do 3.600 EUR+DDV za kva­dra­tni meter, plus 13.000 EUR+DDV za vsako par­kirno mesto. Župan naj bi Vegradove težave izko­ri­stil tako, da jih bo kot velik kupec (in glede na pri­ha­ja­jočo rece­sijo) sti­snil za bistveno nižjo ceno, ome­nja se 1.900 EUR/m2. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka | Komentiraj

Počakajte!

klikni za povečavo

kli­kni za povečavo

Naslovnica nove šte­vilke Mojih financ opo­zarja: »Cene lahko v letu dni upa­dejo za 15%!«

Vprašanje:

Ali je to rea­li­stična napoved?

Možni odgo­vori:

a) ne, kajti znano je, da nepre­mič­nine samo rastejo
b) ne, kajti lastniki so pri pro­daji nepre­mič­nin bolj trma­sti pri spu­šča­nju cene kot pri del­ni­cah
c) da, kajti kupna moč poten­ci­al­nih kup­cev ne seže več do pro­daj­nih cen
d) ne, bolj ver­je­tno je, da bodo cene sta­gni­rale, kot pa da bodo padle
e) da, za sta­rejše nepre­mič­nine vse­ka­kor
f) ker so se cene del­nic raz­po­lo­vile in pri­haja rece­sija, bodo nepre­mič­nine v dogle­dnem času padle za več kot 15%
g) v kom­bi­na­ciji z dana­šnjim naslo­vom v (dnev­nih) Financah »Nepremičninski trg je mrtev« gre za oči­tno zaroto novi­nar­skega ceha proti branži nepre­mič­nin­skega posredovanja

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x