Nazaj v socializem

15. maj 2009
klikni za povečavo

kli­kni za povečavo

Tole zgo­raj so rezul­tati ankete obi­sko­val­cev por­tala 24ur.com o tem, kdaj je bilo bolje živeti, v soci­a­lizmu ali danes. Dve tre­tjini od kar soli­dnega števila anke­ti­ran­cev (preko 9.000) se je odlo­čilo za socializem.

Vprašanje:

Kako je to možno?

Možni odgo­vori:

a) ni pre­se­ne­tljivo, saj se lju­dje nikoli niso refe­ren­dum­sko odlo­čili za tržno gospo­dar­stvo, pač pa jim je bilo to vsi­ljeno
b) to je psi­ho­lo­ška posle­dica udara seda­nje gospo­dar­ske krize
c) to je odraz men­tal­nih kapa­ci­tet pov­preč­nega bral­stva por­tala 24ur.com, ki so pre­te­žno itak pre­mladi, da bi se sploh spo­mnili življe­nja v soci­a­lizmu
d) to je pro­test v duhu seda­njega časa — podobno kot »Anti-fašistične demon­stra­cije«, »Univerzalni temeljni doho­dek«, »Facebook peti­cije« in podobno
e) pol sto­le­tja pra­nja možga­nov s soci­a­li­stič­nimi ide­jami ne more ostati brez posle­dic
f) svet je vedno lepši, ko si mlad, pa tudi če je bil takrat soci­a­li­zem, poleg tega pa smo nagnjeni k temu, da slabe stvari pozabljamo

Objavljeno v kategoriji politika | Značka | Komentiraj

Bencinska trošarina

13. maj 2009

Če še kdo nima pra­vega občutka, koliko zares znaša tro­ša­rina (država je pre­bri­sana in si za vsako vrsto davka izmi­sli svoje ime, tako davki navi­de­zno izgle­dajo nižji) v ceni ben­cina, so tukaj kon­kre­tni podatki. Trošarina je tisto, kar država ob vsaki spre­membi cene pri­la­gaja nav­zgor ozi­roma navzdol.

95-oktanski 98-oktanski Dizel
05. 05. 09 06. 05. 09 05. 05. 09 06. 05. 09 05. 05. 09 06. 05. 09
Maloprodajna cena
 1,00800 1,01000 1,03300 1,03400 0,98900 0,99000
Cena brez dajatev 0,37795 0,37962 0,39878 0,39962 0,37546 0,37629
Trošarina 0,46205 0,46205 0,46205 0,46205 0,44871 0,44871
DDV 0,16800 0,16833 0,17217 0,17233 0,16483 0,16500
Vir: Petrol

Torej, tro­ša­rina znaša bistveno več, kot cena samega ben­cina (brez daja­tev) in ker svoje pri­nese še DDV, je v malo­pro­dajni ceni delež ben­cina manj kot 40%, vse ostalo pa je davek.

Objavljeno v kategoriji davki | Komentiraj

Odvetniška tržna niša

10. maj 2009

Kdaj ste naza­dnje videli finančno reklamo, ki vse­buje pada­joč del­ni­ški graf in ne nara­šča­jo­čega? Še nikoli? Tule je ena taka. Objavljena je bil v april­ski številki revije Alpha, njen nosilni slo­gan pa gre v korak s časom:

»Tudi naj­boljša ana­liza ne more inve­sti­torja obva­ro­vati pred goljufijo.«

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje | Značka | Komentiraj

Zamuditi ali ne zamuditi

9. maj 2009

Način inve­sti­ra­nja »kupi in drži« je zasta­rel in diskreditiran.

To trdi­tev je v zadnjem času pogo­sto sli­šati in z njo se naj­brž stri­njajo raz­lične sku­pine nedavno ope­če­nih vlagateljev.

Objavljeno na Finančni točki, 9. maja 2009
Najprej tisti, ki so v času evfo­rije pre­po­zno sko­čili na vlak in potem panično pro­da­jali po niz­kih cenah, kljub temu, da še zda­leč ni minilo tisto mini­malno pri­po­ro­čeno obdo­bje za del­ni­ške naložbe. Potem tisti, ki niso upo­šte­vali pra­vila o niža­nju tve­ga­no­sti kot se časovno bliža konec nalož­be­nega obdo­bja, npr. neso­jeni ame­ri­ški upo­ko­jenci, ki jih je seda­nja kriza odvzela velik del pokoj­nin­skih pri­hran­kov v del­ni­ških nalož­bah. Ali bolj na splo­šno: nad­pov­prečno so bili pri­za­deti tisti, ki so imeli por­t­felj pre­ti­rano tve­gan, ker so zane­mar­jali manj dono­sne in manj tve­gane sesta­vine, kot so obve­znice in denar.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Čang Šlang za finančni sektor

19. april 2009

Od pre­u­dar­nih in dolgočasnih…

V začetku leto­šnjega leta je na spletu pozor­nost vzbu­dil spo­dnji gra­fični pri­kaz (vir), ki pri­merja veli­kost (tržno kapi­ta­li­za­cijo) naj­ve­čjih sve­tov­nih bank pred začet­kom seda­nje krize in seda­njo (januar 2009).

Objavljeno na Finančni točki, 19. aprila 2009
Posamezna banka je nazorno nari­sana v obliki dveh balo­nov — modri je sta­nje PREJ, zeleni pa POTEM. Z nekaj dom­šljije bi lahko pri teh balo­nih videli reklamo za shuj­še­valni čaj Čang Šlang ali kakšne čude­žne tabletke.

klikni za povečavo

kli­kni za povečavo

A če osta­nemo pri resnej­ših zade­vah, lahko sose­dnjo sliko vza­memo kot izho­di­šče za raz­mi­slek o vzponu in padcu finančne branže. Finančno posre­dni­štvo je večji del svoje zgo­do­vine delo­valo kot mesto, kjer se po načelu skrb­nega gospo­darja izvaja pre­raz­po­re­ja­nje kapi­tala in tve­ganj, finanč­niki pa so veljali za pre­u­darne, kon­zer­va­tivne in dol­go­ča­sne. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka , | Komentiraj

Nacionalni sklad

17. april 2009

V dana­šnjem blogu pred začet­kom ponov­nega trgo­va­nja z del­nico Istrabenza je bostjan50 obja­vil seznam naj­ve­čjih pre­o­sta­lih del­ni­čar­jev. Edini slo­ven­ski vza­je­mni sklad, ki je še med njimi, je NLB Skladi — Slovenski del­ni­ški s 5.838 del­ni­cami. Sosednji graf pri­ka­zuje, kako se je gibal delež te del­nice v por­t­fe­lju ome­nje­nega sklada v zadnjem letu.nlbs-itbg

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza, skladi | Značka , | Komentiraj