Preganjalci pralcev denarja maltretirajo podjetja

Pred krat­kim je časo­pis Delo pod naslo­vom »Razmere so alar­man­tne« (21.11. 2005, str. 3) obja­vil ugo­to­vi­tve poseb­nega odbora Sveta Evrope za oce­nje­va­nje odkri­va­nja in pre­pre­če­va­nje pra­nja denarja ter finan­ci­ra­nje tero­rizma (Moneyval). Ta odbor je pre­pri­čan, da so raz­mere v Sloveniji pri odkri­va­nju in pre­gonu ome­njene rabote kata­stro­falne: od leta 1995 do danes sta bila na sodi­šču zaklju­čena natanko dva pri­mera pra­nja denarja – oba z opro­stilno sodbo. Skratka, po nji­ho­vem je pri nas pra­nja veliko, pre­gon pa zanič.

Objavljeno v Financah, 6. novem­bra 2005
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji butalci | Značka , | Komentiraj

Stotica

Čez kak mesec bo v Sloveniji mogoče izbi­rati med preko 100 vza­je­mnimi skladi. S prvimi dvaj­se­timi pod­skladi  krov­nega sklada SGAM Fund in nadalj­njimi, ki še čakajo na dovo­lje­nje ATVP, bo osnovna ponudba zao­kro­žena. Na voljo bodo inde­ksni skladi, pa mno­žica spe­ci­a­li­zi­ra­nih del­ni­ških in obve­zni­ških. Po tem, ko je bil vstop tuj­cev na slo­ven­ski trg dolgo na razne načine zavi­ran, je sedaj ponudba sko­ko­vito pre­hi­tela povpraševanje.

Objavljeno v Kapitalu, 8. avgu­sta 2005
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Nervoza

Konkurenca med upra­vljavci vza­je­mnih skla­dov je vse večja. Vplačil v sklade je manj in boj za malo­šte­vilne nove stranke je hud. Nervozo je mogoče zaznati tudi v jav­no­sti. V zadnjih dneh je bilo kar nekaj dogod­kov, ki odsli­ka­vajo seda­nji položaj.

Objavljeno v Kapitalu, 13. junija 2005

Nova sklada naj­ve­čjega upra­vljavca KD Investments že v prvih dneh visoko sko­čita nav­zgor — kon­ku­renca se jezi. Nekateri dzuji ne pod­pi­rajo pode­lje­va­nja nagrad in raz­vr­šča­nja vza­jem­cev z oce­nami — jezni so oce­nje­valci. Večina dzu­jev upo­števa merila za oce­nje­va­nje tve­ga­no­sti skla­dov — drugi pa ne, ker se ne stri­njajo s kri­te­riji, ki niso bili sogla­sno potr­jeni. V rekla­mah na tele­vi­ziji in v časo­pisju nas še vedno poz­dra­vljajo »zma­go­va­lec«, »prvak«, »naj­hi­treje rastoči sklad«, »naj­do­no­snejši sklad.« Sledijo pač načelu, izbe­rimo si ustre­zno obdo­bje in pod­mno­žico skla­dov, s kate­rimi se pri­mer­jamo, pa bomo našli obdo­bje, v kate­rem smo mi prvak. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje, skladi | Značka , | Komentiraj

Formula nenormalnih rasti

V prvih dneh poslo­va­nja sta novo­u­sta­no­vljena vza­jemca KD MM in KD Prvi izbor vzbu­dila pozor­nost z neo­bi­čajno veli­kima dnev­nima sko­koma vre­dno­sti točke. KD Investments je na svoji sple­tni strani obja­vil skopo poja­snilo, kjer sta upra­vljavka in banka skrb­nica zatr­dili, da je vse v redu in da je tak skok posle­dica meto­do­lo­gije, ven­dar podrob­nejše raz­lage ni. Naš navi­de­zni izra­čun pokaže, da je to lahko celo res. Kako? Jasno je, da je bilo v oba sklada na začetku poslo­va­nja vpla­ča­nih le malo sred­stev. Visok pri­liv, nemu­doma izve­dena tran­sak­cija upra­vljavca in pred­pi­sana meto­do­lo­gija lahko pre­cej povi­šajo vre­dnost točke…

Objavljeno v Finančnih novi­cah št.4, junija 2005

Celoten čla­nek: Formula nenor­mal­nih rasti (PDF, 107 kB)

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Tekma se začenja

Predstavljajte si, da redno nosite obla­čila na čišče­nje v bli­žnjo kemično čistil­nico. Nekega dne pa vas na vra­tih pre­se­neti obve­stilo, da je poslovni pro­ces čišče­nja sedaj opti­mi­zi­ran, tako da lahko obla­čila še vedno pri­ne­sete sem, dvi­gnete pa jih lahko samo v cen­tral­nem skla­di­šču v dru­gem kraju.

Objavljeno v Kapitalu, 18. aprila 2005

Nekako takole so se poču­tili vla­ga­te­lji, ki so bili neza­do­voljni z nedavno odlo­či­tvijo ene od družb za upra­vlja­nje, da bo ob dvigu denarja iz sklada odslej zah­te­vala osebni obisk ene od svo­jih poslo­val­nic. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Po kredit pa hajd na borzo?!

Preteklo obdo­bje so v Sloveniji zazna­mo­vale nizke obre­stne mere in visoki donosi na del­ni­škem trgu. V takih raz­me­rah se bolj domi­sel­nim malim inve­sti­tor­jem pogo­sto utrne misel: kaj, ko bi si v banki izpo­so­dil denar, ga vlo­žil v nakup vre­dno­stnih papir­jev, ki jih bom čez nekaj let z dobič­kom pro­dal, popla­čal kre­dit, pa še mi bo ostal lep zaslu­žek? Sliši se lepo, v pra­ksi pa je to zelo tve­gano poče­tje, ki se le redko obnese. Poglejmo si obe strani take transakcije.

Objavljeno v Finančnih novi­cah št. 3, april 2005
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka | Komentiraj

Nalepke

Ko se slo­ven­ski posebni vza­je­mni skladi uskla­dijo z določ­bami ZISDU-1, obe­nem spre­me­nijo tudi ura­dno ime. Po novih pred­pi­sih mora namreč del celo­tnega imena vza­je­mnega sklada odra­žati nje­govo inve­sti­cij­sko poli­tiko. Tako smo doslej dobili sklade, ki spa­dajo v pre­dalčke:  “del­ni­ški”, “obve­zni­ški”, “urav­no­te­ženi”, “kom­bi­ni­rani”, “mešani”. Med zadnjimi tremi ozna­kami kake ostre vse­bin­ske loč­nice sploh ni, pa tudi pri del­ni­ških in obve­zni­ških se bodo vla­ga­te­lji morali zave­dati, da so si med seboj, kljub isti oznaki, po svo­jih ome­ji­tvah pre­cej različni.

Objavljeno v Kapitalu, 21. febru­arja 2005
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Na prvo žogo

Sredi lan­skega leta je GfK Gral-Iteo opra­vil raz­i­skavo Varčevalna klima (“Priklic in pre­po­zna­va­nje”, Kapital, 20.9. 2004). Pokazala je, da je v tistem času 6% anke­ti­ran­cev var­če­valo v vza­jem­cih, ostali pa ne. Zakaj ne? Ker “nimajo dovolj denarja”, “ne poznajo tega načina var­če­va­nja”, “nimajo zau­pa­nja v ta način”.

Objavljeno v Kapitalu, 24. janu­arja 2005

Ti izsledki doka­zu­jejo, da trženj­ske aktiv­no­sti ponu­dni­kov skla­dov – kljub temu, da so bile lani inten­ziv­nejše kot kdaj­koli prej – še niso bile dovolj uspe­šne. Niso namreč uspele pre­ne­sti spo­ro­čil, da: za vla­ga­nje v vza­je­mne sklade ni treba imeti veliko denarja; da ni treba biti stro­kov­njak in da je vla­ga­nje v sklade varno. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje, skladi | Značka , | Komentiraj

Navadna kraja

Letošnji decem­ber bo mesec odpro­daj in par­ki­ranj pre­te­žnih lastni­ških dele­žev, ki bodo po uve­lja­vi­tvi novega doho­dnin­skega zakona trajno obdav­čeni z naj­višjo doho­dnin­sko sto­pnjo 50%.  Sedaj, ko je zave­da­nje o nesmi­sel­no­sti te raz­vpite določbe bolj raz­šir­jeno in ko je v igri tudi možnost ustavne pre­soje, so se tudi njeni tvorci potuh­nili. Nobena  od strank, ki so jo pred pol leta vehe­men­tno izgla­so­vale, se ji več ne upa javno posta­viti v bran. Tudi grme­nja proti “tur­bo­ka­pi­ta­li­stom”  je manj.

Objavljeno v Kapitalu, 29. novem­bra 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki | Značka , | Komentiraj

Korak čez mejo

Vstop Slovenije v Evropsko unijo je pri­ne­sel bistveno spre­membo na doslej tesno zapr­tem slo­ven­skem trgu vza­je­mnih skla­dov. Družbe za upra­vlja­nje, ki v eni od čla­nic EU upra­vljajo sklade, ki so uskla­jeni z evrop­sko direk­tivo UCITS (under­ta­king for col­lec­tive invest­ment in trans­fe­ra­ble secu­ri­ties, 85/611/EEC), lahko pod dolo­če­nimi pogoji te sklade nepo­sre­dno tržijo tudi na obmo­čju Slovenije. S tem je odpa­dla zakon­ska obve­znost usta­no­vi­tve podru­žnice, ki je zadnja leta učin­ko­vito odvra­čala evrop­ske inte­re­sente od pri­hoda v Slovenijo.

Objavljeno v Vestniku, pri­loga Osebne finance, novem­ber 2004

Celoten čla­nek: Korak čez mejo (PDF, 0,2 MB)

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x