Bi vlagali v burjo, filmske zvezde ali naftne tankerje?

V Sloveniji smo doslej živeli v rela­tivno izo­li­ra­nem oko­lju, kar se tiče inve­sti­cij­skih možno­sti za indi­vi­du­alne vla­ga­te­lje. Še do nedav­nega je bilo fizič­nim ose­bam pre­po­ve­dano imeti ban­čni račun v tujini in vla­gati v mnoge nalož­bene pro­dukte. Po vstopu v Evropsko unijo bo padlo še nekaj ovir in olaj­šano bo nasto­pa­nje tujih ponu­dni­kov.  Koristno se je že zdaj zave­dati, da preko meja obstaja široka paleta razno­ra­znih finanč­nih produktov.

Objavljeno v reviji Moje Finance št. 4, februar 2004

V spo­dnji pre­gle­dnici so na kratko pred­sta­vljane neka­tere kolek­tivne nalož­bene oblike, ki jih poznajo v Evropi in so name­njene tudi ali pred­vsem indi­vi­du­al­nim vla­ga­te­ljem. Ene so bolj ekso­tične, druge manj, mnoge od njih imajo za naše raz­mere visoke zače­tne vložke. Nedvomno pa bodo vsaj neke­tere sča­soma našle mesto tudi v por­t­fe­ljih slo­ven­skih vlagateljev.

Celoten čla­nek: Bi vla­gali v burjo, film­ske zvezde ali naf­tne tan­kerje? (PDF, 1 MB)

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Psiha, obresti in delnice

Kratkoročna ban­čna vezava z več­kra­tnim podalj­ša­njem je bila dolgo časa eden od naj­bolj pri­lju­blje­nih nači­nov var­če­va­nja v Sloveniji. Sodeč po odzi­vih var­če­val­cev  v zadnjem času pa je kore­nito zni­ža­nje obre­stnih mer mar­si­komu dalo misliti. Pripisane obre­sti, ki ne dose­žejo niti učinka infla­cije v obdo­bju, so za neka­tere »poni­žu­joče nizke«. Včasih smo priča celo čustve­nim reak­ci­jam, ko lju­dje iz samega klju­bo­va­nja iščejo druge nalož­bene možnosti.

Objavljeno v Kapitalu, 9. febru­arja 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza, psihologija | Značka , | Komentiraj

Kako bo v letu 2004

Letošnje leto bo na trži­šču vza­jem­cev kar nekaj pomemb­nih doga­janj. Poglavitna spre­memba bo uskla­je­va­nje »poseb­nih« vza­je­mnih skla­dov z določ­bami ZISDU-1, kar bo pov­zro­čilo večje pro­fi­li­ra­nje obsto­je­čih vza­jem­cev, ki si v pri­ho­dnje ne bodo več tako podobni kot doslej.

Objavljeno v Kapitalu, 26. janu­arja 2004

Končno bodo izpe­ljane neka­tere pre­tvorbe bivših pidov v vza­jemce. Tik pred vrati je nasta­nek sklada Primus iz bivše Pomurske ID 1, napo­ve­dana je pre­tvorba sklada Triglav Steber I, morda se bo za isto pot odlo­čila še kaka druga seda­nja inve­sti­cij­ska družba. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Obetajo se živahnejši časi

Kljub vse­splo­šnemu opti­mi­stič­nimu pri­ča­ko­va­nju v letu 2003 ni pri­šlo do pomemb­nih pre­mi­kov na trgu vza­je­mnih skla­dov v Sloveniji. Še naj­bolj so k temu pri­spe­vali novi pred­pisi, ki so spre­me­nili pogoje poslo­va­nja in obre­me­nili družbe za upra­vlja­nje z mno­žico nuj­nih spre­memb in pri­la­go­di­tev nji­ho­vega dela v krat­kem času. 

Objavljeno v Dnevniku, pri­loga Tolar na tolar, 23. decem­bra 2003
Edini novi­nec, ki je v zadnjem hipu ujel vlak in še pred uve­lja­vi­tvijo pod­za­kon­skih aktov k Zakonu o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje (ZISDU-1) pri­do­bil dovo­lje­nja za zače­tek poslo­va­nja, je bila družba Medvešek Pušnik DZU. Ta je začela dokaj uspe­šno in si je s svo­jima skla­doma doslej izbo­rila pri­bli­žno dvo­od­sto­tni tržni delež. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Jabolka in hruške

Pri nas doslej vza­je­mni skladi niso imeli pred­pi­sane kla­si­fi­ka­cije. Oznake ‘del­ni­ški’, ‘mešani’, ‘urav­no­te­ženi’, ‘obve­zni­ški’ so se sicer pogo­sto upo­ra­bljale, ven­dar natanč­nih kri­te­ri­jev za uvr­šča­nje v sku­pine ni bilo.

Objavljeno v reviji Kapital, 1. decem­bra 2003
Upravljavci skla­dov so si v puščali veliko mane­vr­skega pro­stora, saj npr. ome­ji­tev za delež del­nic nav­zgor in nav­zdol v pra­vi­lih upra­vlja­nja pona­vadi ni zasle­diti. Tudi zato je zaen­krat v Sloveniji naj­več sred­stev, kar 70%,  vlo­že­nih v mešane sklade, kar je za evrop­ske raz­mere pre­cej­šnja ano­ma­lija, saj je v čla­ni­cah evrop­skega zdru­že­nja FEFSI ta delež le 14%, v ZDA pa celo samo 5%.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Spet davčna reforma

V Sloveniji je konec leta 2003 spet aktu­alna ‘davčna reforma’: pre­raz­po­re­ja­nje davč­nega bre­mena s ciljem pobrati več davka. V reformi tudi nastopa doho­dnina in zno­traj nje tudi davek na kapi­tal­ski dobiček.

Objavljeno v reviji Kapital, 3. novem­bra 2003
Ta je bil doslej za fizične osebe po treh letih neob­dav­čen, pred pote­kom treh let pa obdav­čen pre­cej visoko, saj je lahko za posa­me­znika v naj­viš­jem doho­dnin­skem razredu obdav­či­tev zna­šala enor­mnih 50%, med­tem ko ban­čne obre­sti doslej sploh niso bile obdav­čene. Kljub temu, da je bilo ob pri­la­ga­ja­nju evrop­skim raz­me­ram pri­ča­ko­vati skraj­ša­nje tri­le­tnega roka, se to zdaj ne zdi več ver­je­tno. Kaj se bo na koncu izci­milo iz novih pre­dlo­gov, je še pre­u­ra­njeno napo­ve­do­vati, saj spre­membe še niso uskla­jene niti na vladi.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki | Značka , | Komentiraj

Presežena eksotika

Ena od bistve­nih sis­tem­skih spre­memb na kapi­tal­skem trgu v leto­šnjem letu je uve­lja­vlja­nje novega Zakona o inve­sti­cij­skih druž­bah (ZISDU-1). S sve­žnjem 40 pod­za­kon­skih aktov, ki jih je Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev izdala v mesecu avgu­stu, so novi pred­pisi kompletni.

Objavljeno v Dnevniku, pri­loga Tolar na tolar, 14. okto­bra 2003
Slovenskim vla­ga­te­ljem in upra­vljav­cem skla­dov pri­na­šajo šte­vilne novo­sti, v glav­nem v smeri, kot jo zapo­ve­duje evrop­ska direk­tiva o inve­sti­cij­skih skla­dih. Slovenija se pri­la­gaja evrop­skim nor­mam, saj smo doslej imeli ‘pri­va­ti­za­cij­sko ori­en­ti­rane’ pred­pise z nekaj zelo ekso­tič­nimi posebnostmi.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Redno varčevanje

Novi zakon o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje (ZISDU-1) v 122. členu uvaja možnost rednega var­če­va­nja v vza­jem­cih z vna­prej­šnjim pla­či­lom vsto­pne pro­vi­zije. Ta način, ki je raz­šir­jen tudi v tujini (t.i. »Sparplan« v nem­ško­go­vo­re­čih drža­vah), so pri nas prvi izko­ri­stili pri družbi Medvešek Pušnik za sklad MP-Global.SI.

Objavljeno v reviji Kapital, 6. okto­bra 2003

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Skrbeli bodo za vaš denar

»Samo da bo denar tam zares varen!« je ena od pogla­vi­tnih zah­tev novih var­če­val­cev v vza­je­mnih skla­dih, ki so pogo­sto neza­u­pljivi do vsega, razen ban­čne hra­nilne knji­žice. Da bo denar v skla­dih varen, bodo v pri­ho­dnje, po uve­lja­vi­tvi lani spre­jete zako­no­daje, zago­ta­vljali tudi t.i. »skrb­niki« skla­dov. To vlogo, ki jo Slovenija pov­zema po evrop­ski pra­ksi, bodo opra­vljale pred­vsem banke. Pri svo­jem delo­va­nju bodo imele kar pre­cej pristojnosti.

Objavljeno v Družinskem del­ni­čarju, sep­tem­bra 2003

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Zasebnost podatkov o premoženju

Finančne zadeve so ena tistih plati posa­me­zni­ko­vega življe­nja, ki jo večina ljudi želi obdr­žati zasebno. Zato se ob odlo­ča­nju o načinu inve­sti­ra­nja pri­hran­kov neredko pojavi tudi pomi­slek o taj­no­sti tovr­stnih podatkov.

Objavljeno v reviji Kapital, 8. sep­tem­bra 2003

Za mar­si­koga bi bilo lahko nepri­je­tno, če bi se podatki o sta­nju na nje­go­vem računu zna­šli v jav­no­sti. Prav to se obča­sno dogaja v zvezi z lastni­štvom del­nic, saj je moč del­ni­ške knjige izda­ja­te­ljev, ki so vodene pri Klirinško depo­tni družbi, brez težav kupiti. Iz njih je mogoče za posa­me­zno pravno ali fizično osebo raz­brati, katere del­nice pose­duje in v kakšni vre­dno­sti. Nekateri mediji potem te šte­vilke lepo sešte­jejo in obja­vijo sezname ‘naj­bo­ga­tej­ših Slovencev’.

V naspro­tju z zgo­raj opi­sano situ­a­cijo, ki velja za lastni­štvo del­nic, pa je pri vza­je­mnih skla­dih varo­va­nje podat­kov veliko boljše. Podatke o ime­tni­štvu inve­sti­cij­skih kupo­nov posa­me­znega sklada ima samo družba, ki sklad upra­vlja in po novem še banka skrb­nica. Te podatke sta po zakonu (109. člen ZISDU-1) dol­žni skrbno varo­vati.  Družba za upra­vlja­nje jih lahko raz­krije samo na pod­lagi pisnega dovo­lje­nja ime­tnika ali na pisno zah­tevo sodi­šča ozi­roma dru­gega pri­stoj­nega držav­nega organa v okviru nje­go­vih pri­stoj­no­sti ali pa na na pisno zah­tevo Agencije, Banke Slovenije ozi­roma dru­gega pri­stoj­nega nad­zor­nega organa (111. člen).

Pri tem je pomembno, da sme organ podatke upo­ra­biti izključno za namen, zaradi kate­rega so bili podatki pri­do­bljeni od družbe za upra­vlja­nje. To so prak­tično tako močne varo­valke kot veljajo za ban­čno taj­nost. Ker tudi vsa vpla­čila in izpla­čila pote­kajo direk­tno med vla­ga­te­ljem in banko, ki vodi tran­sak­cij­ski račun sklada, je za ohra­ni­tev zaseb­no­sti dobro poskr­bljeno, saj ni nika­kr­šnega pre­na­ka­zo­va­nja denarja ali opra­vil z gotovino.

Z novim zako­nom in v skladu z evrop­sko pra­kso je bila odpra­vljena tudi dose­da­nja ome­ji­tev, da ima posa­me­zni vla­ga­telj lahko v lasti naj­več 5% sklada. Zato je pri­ča­ko­vati, da bodo neka­teri večji vla­ga­te­lji v pri­ho­dnje svoje naložbe pre­ma­knili v nove vza­jemce, kjer bodo bolj skrite pred rado­ve­dnimi novi­nar­skimi očmi.

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x