Kot zajec pred avtomobilskimi lučmi

Ena od posre­dnih oblik državne pomoči posa­me­zni gospo­dar­ski panogi je tudi ovi­ra­nje vstopa tuje kon­ku­rence. Take pomoči so bile v pre­te­klo­sti v izo­bi­lju dele­žne slo­ven­ske družbe za upra­vlja­nje inve­sti­cij­skih skla­dov. Več kot dese­tle­tje tujih skla­dov pri nas ni bilo dovo­ljeno tržiti in večji del tega obdo­bja Slovenci sploh niso smeli kupo­vati tujih vre­dno­stnih papir­jev ozi­roma imeti ban­čnega računa v tujini.

Objavljeno v Dnevniku, 23. junija 2006

Po letu in pol od pri­hoda prvih tujih skla­dov se je izka­zalo, da le-ti tre­nu­tno že dose­gajo več spro­tnih pri­li­vov denarja kot domači in to kljub temu, da na trgu niso pose­bej agre­sivno nasto­pili. Nekateri domači upra­vljavci so zdaj zbe­gani kot zajec, ki ga ponoči na cesti zasle­pijo luči bli­ža­jo­čega se avto­mo­bila. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Naložbeni certifikati — kaj so in za koga so aktualni

Prva leta tega dese­tle­tja niso bila naklo­njena vla­ga­te­ljem na del­ni­ških trgih. Krepki padci so mar­si­koga opo­mnili, da vre­dno­sti ne gredo samo navzgor.

Objavljeno na Finančni točki, 3. junija 2006
Okrepilo se je pov­pra­še­va­nje po manj tve­ga­nih nalož­bah, nalož­bah z zajam­če­nim dono­som in tistih, pri kate­rih je moč zaslu­žiti tudi ob pada­nju teča­jev. Finančna indu­strija je na pov­pra­še­va­nje odgo­vo­rila z novo ponudbo. Produkt, ki je bil dotlej rela­tivno nepo­mem­ben — nalož­beni cer­ti­fi­kati — je pred­vsem v kon­ti­nen­talni Evropi doži­vel nepri­ča­ko­van raz­cvet. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka , , | Komentiraj

Zavarovanci v megli

Kdaj ste naza­dnje kaj kupili, pa niste vedeli, koliko stane? Najverjetneje takrat, ko ste skle­pali nalož­beno življenj­sko zava­ro­va­nje. To je redek pri­mer para­do­ksalne situ­a­cije: kupec prak­tično ne more ugo­to­viti, koliko sto­ri­tev zava­ro­val­nice sploh stane.

Objavljeno v Dnevniku, 31. maja 2006
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka , , , , | 1 Komentar

Borza na prepihu

Poslovanje Ljubljanske borze se je lani po vseh kazal­cih obr­nilo nav­zdol. Prometa je bilo za 30% manj kot leto poprej, poslov pa 27% manj. Prihodki so manjši za 9,7%, čisti dobi­ček pa za 72%. Promet s sve­žnji je bil lani dva­krat večji od pro­meta preko trgo­val­nega sis­tema. Ali je borza dokončno opra­vila svojo vlogo v popri­va­ti­za­cij­skem obdo­bju in ima sploh še kakšno prihodnost?

Objavljeno v Dnevniku, 20. aprila 2006

V njen prid gre zaen­krat pred­vsem raz­dro­blje­nost borz po Evropi, pove­zana z lokal­nimi mono­poli. Monopol je tudi slo­ven­ski borzi omo­go­čal lago­dno življe­nje in soli­dne dobičke. Lahko so si pri­vo­ščili vzdr­že­va­nje rela­tivno viso­kih tarif in rezul­tat tega je dana­šnje absur­dno sta­nje: bor­znih hiš v Sloveniji je več kot pa je likvi­dnih del­nic na borzi. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Miss vzajemnih skladov

Kako težak zna biti zače­tek, nam demon­strira izbi­ra­nje naj vza­je­mnih skla­dov, ki ga je lani prvič in letos dru­gič orga­ni­zi­rala revija Kapital. Tovrstna pri­zna­nja poznajo tudi dru­god po svetu in pogo­sto jih orga­ni­zi­rajo prav spe­ci­a­li­zi­rani finančni mediji v sode­lo­va­nju z neod­vi­snimi agen­ci­jami, kot sta Morningstar ali Standard & Poor’s. Z nagra­dami želijo orga­ni­za­torji pou­da­riti, katere upra­vlja­vske družbe so se v pre­te­klem letu pose­bej izka­zale, obe­nem pa sebi in druž­bam zma­go­val­kam zago­to­viti doda­tno publi­ci­teto. Do sem vse lepo in prav.

Objavljeno v Dnevniku, 24. febru­arja 2006
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

ETF skladi: do točk tudi prek borze

Objavljeno v reviji Kapital, 6. febru­arja 2006

Vprašanje, kakšna je dodana vre­dnost upra­vljavca vza­je­mnega sklada in kje se aktivno upra­vlja­nje zares izplača, je vedno znova aktu­alno, pred­vsem na raz­vi­tih del­ni­ških trgih. Za te je zna­čilno, da je ude­le­žen­cev veliko, da so del­nice likvi­dne in da so rele­van­tne infor­ma­cije o poslo­va­nju pod­je­tij v zado­stnem obsegu in pra­vo­ča­sno dosto­pne inve­sti­tor­jem. Izkušnje kažejo, da je na takih visoko kon­ku­renč­nih bor­zah pov­prečni donos celo­tnega trga zelo težko pre­seči. V pra­ksi to pomeni, da je bolj ver­je­tno, da bo vla­ga­telj v obi­čaj­nem aktivno upra­vlja­nem vza­je­mnem skladu na dolgi rok dose­gel nižji donos,  kot bi ga v poceni inde­ksnem skladu, ki pokriva isti trg. Glavni razlog za to so stro­ški upra­vlja­nja in trgo­va­nja. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza, skladi | Značka , , | Komentiraj

Provizije vlagateljem poberejo milijone

Da kupca manj boli deset obro­kov po 10 tisoč tolar­jev kot enkra­tno pla­čilo 100 tisoč tolar­jev, je že dolgo znano in to s pri­dom izko­ri­ščajo trgovci in izda­ja­te­lji kre­di­tnih kar­tic. Še bolj oči­ten je ta uči­nek pri nevi­dnih stro­ških, kot je upra­vlja­vska pro­vi­zija vza­je­mnega sklada, ki prav tako po obro­kih, a ves čas najeda pre­mo­že­nje sklada.

Objavljeno v Financah, 21. decem­bra 2005
Med del­ni­škimi skladi lahko v Sloveniji naj­demo take s tri­od­sto­tno letno pro­vi­zijo kot tudi take z 1,5-odstotno. Vlagatelj, ki se je name­nil vlo­žiti pet mili­jo­nov za deset let, bo v prvem pri­meru upra­vljavcu sklada v tem času posre­dno pla­čal sko­raj dva mili­jona tolar­jev (odvi­sno od giba­nja točke), v dru­gem pa manj kot mili­jon. Razlika sko­raj mili­jon tolar­jev v dese­tih letih ni zane­mar­ljiva, seveda pa bi nastala ob pred­po­stavki, da bi sklada v tem obdo­bju dose­gala enako dono­snost naložb. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza, skladi | Značka , , | Komentiraj

Preganjalci pralcev denarja maltretirajo podjetja

Pred krat­kim je časo­pis Delo pod naslo­vom »Razmere so alar­man­tne« (21.11. 2005, str. 3) obja­vil ugo­to­vi­tve poseb­nega odbora Sveta Evrope za oce­nje­va­nje odkri­va­nja in pre­pre­če­va­nje pra­nja denarja ter finan­ci­ra­nje tero­rizma (Moneyval). Ta odbor je pre­pri­čan, da so raz­mere v Sloveniji pri odkri­va­nju in pre­gonu ome­njene rabote kata­stro­falne: od leta 1995 do danes sta bila na sodi­šču zaklju­čena natanko dva pri­mera pra­nja denarja – oba z opro­stilno sodbo. Skratka, po nji­ho­vem je pri nas pra­nja veliko, pre­gon pa zanič.

Objavljeno v Financah, 6. novem­bra 2005
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji butalci | Značka , | Komentiraj

Stotica

Čez kak mesec bo v Sloveniji mogoče izbi­rati med preko 100 vza­je­mnimi skladi. S prvimi dvaj­se­timi pod­skladi  krov­nega sklada SGAM Fund in nadalj­njimi, ki še čakajo na dovo­lje­nje ATVP, bo osnovna ponudba zao­kro­žena. Na voljo bodo inde­ksni skladi, pa mno­žica spe­ci­a­li­zi­ra­nih del­ni­ških in obve­zni­ških. Po tem, ko je bil vstop tuj­cev na slo­ven­ski trg dolgo na razne načine zavi­ran, je sedaj ponudba sko­ko­vito pre­hi­tela povpraševanje.

Objavljeno v Kapitalu, 8. avgu­sta 2005
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Nervoza

Konkurenca med upra­vljavci vza­je­mnih skla­dov je vse večja. Vplačil v sklade je manj in boj za malo­šte­vilne nove stranke je hud. Nervozo je mogoče zaznati tudi v jav­no­sti. V zadnjih dneh je bilo kar nekaj dogod­kov, ki odsli­ka­vajo seda­nji položaj.

Objavljeno v Kapitalu, 13. junija 2005

Nova sklada naj­ve­čjega upra­vljavca KD Investments že v prvih dneh visoko sko­čita nav­zgor — kon­ku­renca se jezi. Nekateri dzuji ne pod­pi­rajo pode­lje­va­nja nagrad in raz­vr­šča­nja vza­jem­cev z oce­nami — jezni so oce­nje­valci. Večina dzu­jev upo­števa merila za oce­nje­va­nje tve­ga­no­sti skla­dov — drugi pa ne, ker se ne stri­njajo s kri­te­riji, ki niso bili sogla­sno potr­jeni. V rekla­mah na tele­vi­ziji in v časo­pisju nas še vedno poz­dra­vljajo »zma­go­va­lec«, »prvak«, »naj­hi­treje rastoči sklad«, »naj­do­no­snejši sklad.« Sledijo pač načelu, izbe­rimo si ustre­zno obdo­bje in pod­mno­žico skla­dov, s kate­rimi se pri­mer­jamo, pa bomo našli obdo­bje, v kate­rem smo mi prvak. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje, skladi | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x