15 let vzajemnih skladov v Sloveniji — vsi so zmagovalci


Te dni mineva 15 let od usta­no­vi­tve prvega slo­ven­skega vza­je­mnega sklada, ki je bila janu­arja 2002. Kaj so vza­je­mni skladi pri­ne­sli v ta pro­stor? Kdo so zma­go­valci tega pro­cesa in zakaj ni poražencev?

Objavljeno v Dnevniku, 8. janu­arja 2007
Prvi skladi so nasta­jali gve­ril­sko. Podjetnejše bor­zno­po­sre­dni­ške hiše so jih usta­na­vljale po vzo­rih iz tujine, še pre­den sta pri nas sploh obsta­jala pravni okvir in nad­zor Agencije za trg vre­dno­stnih papir­jev. Vendar je ta »svo­boda« hitro minila. Desetletje kasneje take akcije niso bile več mogoče in nova gene­ra­cija pod­je­tni­kov je pred nekaj leti nepre­mič­nin­ske sklade, ki jih Slovenija ne dopu­šča, odšla usta­na­vljat na Hrvaško. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Koliko stane upravljanje skladov?

Objavljeno na Finančni točki, 8. janu­arja 2007

Upravljavska pro­vi­zija vza­je­mnega sklada je eden od ele­men­tov pri odlo­ča­nju vla­ga­te­lja, kam bo vlo­žil svoja sred­stva. To je cena, ki jo vla­ga­te­lji pla­ču­jemo družbi, ki sklad upra­vlja. Pri tem pa nam ne izsta­vljajo raču­nov, tem­več se ta stro­šek že pozna pri obja­vljeni vre­dno­sti točke. Upravljavska pro­vi­zija se obra­ču­nava stalno (ves čas, ko ima vla­ga­telj denar v skladu), zato je njen vpliv na izku­pi­ček var­če­va­nja za dol­go­roč­nega vla­ga­te­lja večji kot vpliv vsto­pne in izsto­pne pro­vi­zije, ki se obra­ču­nata enkrat, od vsa­kega vpla­čila ali izplačila.

Pri vza­je­mnih skla­dih je obi­čajni način obra­čuna pro­vi­zije odsto­tni delež od čiste vre­dno­sti sred­stev sklada, torej od nje­gove veli­ko­sti. To pomeni, da si upra­vlja­vec obra­čuna pro­vi­zijo ne glede na to, ali je vre­dnost točke sklada v dolo­če­nem obdo­bju nara­sla ali padla. Redkeje pa se poja­vlja kom­bi­na­cija z mode­lom doda­tne pro­vi­zije, vezane na uspe­šnost upra­vlja­nja (per­for­mance fee). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Komentiraj

Od viška glava ne boli?

Popis nepre­mič­nin, kot ga je dolo­čil Zakon o evi­den­ti­ra­nju nepre­mič­nin (ZEN), in se zače­nja ta teden, je spo­ren z raznih vidi­kov, od kate­rih je naj­ne­var­nejši grobo pose­ga­nje v zasebnost.

Objavljeno v Dnevniku, 30. novem­bra 2006
Tokrat pustimo ob strani, da je pogla­vi­tni razlog za popis nespo­sob­nost države, da bi uskla­dila evi­dence, ki jih ima sama (npr. grad­bena dovo­lje­nja) s tistimi, ki jih o komu­nalni opre­mlje­no­sti nepre­mič­nin že imajo javna pod­je­tja in da bi pri­do­bila tiste, ki jih nima (npr. o črnih gra­dnjah) izključno zaradi neu­čin­ko­vi­to­sti nje­nih lastnih inšpek­cij­skih služb.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka , , | Komentiraj

Tudi miren spanec ima vrednost

Ko se ban­čni var­če­va­lec v iska­nju bolj­ših dono­sov opo­gumi in začne vla­gati v vza­je­mne sklade ali del­nice, prej ali slej pride tre­nu­tek, ko mu sreča ni naklo­njena. Tečaji padejo in vla­ga­telj kar naen­krat opazi, da so nje­govi pri­hranki vre­dni manj, kot so bili, ko se je odlo­čil za to naložbo. Marsikateri se šele takrat zave, kaj pomeni tve­ga­nje in zatr­dno sklene, da bo ob nasle­dnji pri­lo­žno­sti bolj pozo­ren na možnost neu­go­dnega izida. Kaj pa, če ne bo šlo po pri­ča­ko­va­njih? Koliko lahko v naj­slab­šem pri­meru izgubim?

Objavljeno v Vestniku, 26. okto­bra 2006

Celoten čla­nek: Tudi miren spa­nec ima vre­dnost (PDF, 0,2 MB)

Objavljeno v kategoriji skladi, zavarovanje | Značka , | Komentiraj

Dodatni nahrbtnik za domače

Investicijsko sve­to­va­nje pomeni daja­nje kon­kre­tnih oseb­nih pri­po­ro­čil stran­kam v zvezi z nalož­bami v vre­dno­stne papirje. Ta dejav­nost spada med »inve­sti­cij­ske sto­ri­tve« in je v Evropi pre­cej raz­vita. Opravljajo jo raz­lična pod­je­tja: banke, bor­zno­po­sre­dni­ške družbe, spe­ci­a­li­zi­rane sve­to­valne družbe, samo­stojni upra­vljavci pre­mo­že­nja, neod­vi­sni finančni sve­to­valci in podobno.

Objavljeno v Dnevniku, 11. sep­tem­bra 2006
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , , | Komentiraj

Kot zajec pred avtomobilskimi lučmi

Ena od posre­dnih oblik državne pomoči posa­me­zni gospo­dar­ski panogi je tudi ovi­ra­nje vstopa tuje kon­ku­rence. Take pomoči so bile v pre­te­klo­sti v izo­bi­lju dele­žne slo­ven­ske družbe za upra­vlja­nje inve­sti­cij­skih skla­dov. Več kot dese­tle­tje tujih skla­dov pri nas ni bilo dovo­ljeno tržiti in večji del tega obdo­bja Slovenci sploh niso smeli kupo­vati tujih vre­dno­stnih papir­jev ozi­roma imeti ban­čnega računa v tujini.

Objavljeno v Dnevniku, 23. junija 2006

Po letu in pol od pri­hoda prvih tujih skla­dov se je izka­zalo, da le-ti tre­nu­tno že dose­gajo več spro­tnih pri­li­vov denarja kot domači in to kljub temu, da na trgu niso pose­bej agre­sivno nasto­pili. Nekateri domači upra­vljavci so zdaj zbe­gani kot zajec, ki ga ponoči na cesti zasle­pijo luči bli­ža­jo­čega se avto­mo­bila. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Naložbeni certifikati — kaj so in za koga so aktualni

Prva leta tega dese­tle­tja niso bila naklo­njena vla­ga­te­ljem na del­ni­ških trgih. Krepki padci so mar­si­koga opo­mnili, da vre­dno­sti ne gredo samo navzgor.

Objavljeno na Finančni točki, 3. junija 2006
Okrepilo se je pov­pra­še­va­nje po manj tve­ga­nih nalož­bah, nalož­bah z zajam­če­nim dono­som in tistih, pri kate­rih je moč zaslu­žiti tudi ob pada­nju teča­jev. Finančna indu­strija je na pov­pra­še­va­nje odgo­vo­rila z novo ponudbo. Produkt, ki je bil dotlej rela­tivno nepo­mem­ben — nalož­beni cer­ti­fi­kati — je pred­vsem v kon­ti­nen­talni Evropi doži­vel nepri­ča­ko­van raz­cvet. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka , , | Komentiraj

Zavarovanci v megli

Kdaj ste naza­dnje kaj kupili, pa niste vedeli, koliko stane? Najverjetneje takrat, ko ste skle­pali nalož­beno življenj­sko zava­ro­va­nje. To je redek pri­mer para­do­ksalne situ­a­cije: kupec prak­tično ne more ugo­to­viti, koliko sto­ri­tev zava­ro­val­nice sploh stane.

Objavljeno v Dnevniku, 31. maja 2006
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka , , , , | 1 Komentar

Borza na prepihu

Poslovanje Ljubljanske borze se je lani po vseh kazal­cih obr­nilo nav­zdol. Prometa je bilo za 30% manj kot leto poprej, poslov pa 27% manj. Prihodki so manjši za 9,7%, čisti dobi­ček pa za 72%. Promet s sve­žnji je bil lani dva­krat večji od pro­meta preko trgo­val­nega sis­tema. Ali je borza dokončno opra­vila svojo vlogo v popri­va­ti­za­cij­skem obdo­bju in ima sploh še kakšno prihodnost?

Objavljeno v Dnevniku, 20. aprila 2006

V njen prid gre zaen­krat pred­vsem raz­dro­blje­nost borz po Evropi, pove­zana z lokal­nimi mono­poli. Monopol je tudi slo­ven­ski borzi omo­go­čal lago­dno življe­nje in soli­dne dobičke. Lahko so si pri­vo­ščili vzdr­že­va­nje rela­tivno viso­kih tarif in rezul­tat tega je dana­šnje absur­dno sta­nje: bor­znih hiš v Sloveniji je več kot pa je likvi­dnih del­nic na borzi. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Miss vzajemnih skladov

Kako težak zna biti zače­tek, nam demon­strira izbi­ra­nje naj vza­je­mnih skla­dov, ki ga je lani prvič in letos dru­gič orga­ni­zi­rala revija Kapital. Tovrstna pri­zna­nja poznajo tudi dru­god po svetu in pogo­sto jih orga­ni­zi­rajo prav spe­ci­a­li­zi­rani finančni mediji v sode­lo­va­nju z neod­vi­snimi agen­ci­jami, kot sta Morningstar ali Standard & Poor’s. Z nagra­dami želijo orga­ni­za­torji pou­da­riti, katere upra­vlja­vske družbe so se v pre­te­klem letu pose­bej izka­zale, obe­nem pa sebi in druž­bam zma­go­val­kam zago­to­viti doda­tno publi­ci­teto. Do sem vse lepo in prav.

Objavljeno v Dnevniku, 24. febru­arja 2006
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x