Pametovanje nepremičninarjev

Kmalu po izbruhu afere Zbiljski gaj se je, delno tudi pod vpli­vom medij­skega poro­ča­nja, ustva­ril vtis o naiv­nih kup­cih, ki so si pač sami krivi, ker so kupo­vali »brez stro­kov­nja­kov«. Splošno znano naj bi namreč bilo, da je v tej državi nepre­mič­nine treba kupo­vati »s stro­kov­njaki«, kot naj bi bilo tudi pov­sem nor­malno, da vpis v zemlji­ško knjigo poteka več let.

Objavljeno v Financah, 8. sep­tem­bra 2003

Sezono bizar­nih izjav je otvo­ril državni sekre­tar na Ministrstvu za oko­lje, pro­stor in ener­gijo, Jože Novak, ki je v Dnevniku 8. avgu­sta 2003 pokro­vi­telj­sko poja­snil, da pred skle­ni­tvijo posla »velja najeti ustre­znega stro­kov­njaka, recimo nepre­mič­nin­skega posre­dnika, lahko tudi odve­tnika«. Obenem da naj kupec pre­veri boni­teto pod­je­tja inve­sti­torja, nje­gove listine o pre­te­klem poslo­va­nju in seveda, »smi­selno je najeti tudi ustre­znega stro­kov­njaka, da take listine pre­veri«. Kajti, »kdor bo želel zane­sljiv nakup, bo gotovo nekaj pro­mi­lov ali odstot­kov denarja vlo­žil tudi v stro­kov­njake.« Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka , , , | 1 Komentar

Podzakonski akti k ZISDU-1

Zakon o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje dopol­nju­jejo pod­za­kon­ski akti, ki jih pred­piše Agencija za trg vre­dno­stnih papirjev. 

Objavljeno v reviji Kapital, 11. avgu­sta 2003
S tem ji je zako­no­da­ja­lec pode­lil veliko pri­stoj­no­sti, saj je teh aktov kar 40 in vse­bu­jejo mnoge zah­teve, ki jih morajo upra­vljavci skla­dov izpol­nje­vati v raznih situ­a­ci­jah, razen tega pa podrob­neje opi­su­jejo možno­sti, ki jih prej­šnji zakon (ZISDU-94) ni dopu­ščal. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Za sosedi smo zaostali

Kljub lan­sko­le­tnemu bumu slo­ven­skih vza­jem­cev, Slovenija na tem podro­čju po prak­tično vseh kri­te­ri­jih zao­staja za Madžarsko, Češko ali Poljsko, pone­kod celo za Hrvaško. Kako je bila pred­nost iz druge polo­vice devet­de­se­tih let zapravljena?

Objavljeno v reviji Kapital, 11. avgu­sta 2003
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Korak nazaj pri transparentnosti

Na svo­jih sple­tnih stra­neh je Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev obja­vila pre­dloge pod­za­kon­skih aktov iz svoje pri­stoj­no­sti, kot sledi iz določb letos uve­lja­vlje­nega zakona ZISDU-1. Vsi ti pred­pisi bodo vse­bin­sko podrob­neje dolo­čali pri­ho­dnje poslo­va­nje inve­sti­cij­skih skla­dov v Sloveniji.

Objavljeno v reviji Kapital, 30. junija 2003

Pred mese­cem dni smo v tej rubriki govo­rili o pre­gle­dno­sti poslo­va­nja vza­je­mnih skla­dov, ki jo zago­ta­vljajo slo­ven­ski pred­pisi. Na žalost pa kaže, da se bo z ome­nje­nimi spre­mem­bami v bli­žnji pri­ho­dno­sti tran­spa­ren­tnost zmanj­šala, saj bo vla­ga­te­ljem v vza­jemce na voljo manj ažur­nih infor­ma­cij kot doslej. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Preglednost vzajemnih skladov

Za obve­šče­nost inve­sti­tor­jev je v Sloveniji z zako­no­dajo zelo dobro poskr­bljeno. Novi zakon ZISDU-1 natančno navaja, kaj vse morajo družbe za upra­vlja­nje javno obja­viti v časo­pisju in katere listine morajo biti na vpo­gled vla­ga­te­ljem ter katere podatke morajo vsebovati.

Objavljeno v reviji Kapital, 2. junija 2003
Najpomembnejši doku­ment je pro­spekt sklada z obi­ljem opi­snih in šte­vilč­nih podat­kov o samem skladu, prav­nih okvi­rih, pre­te­klem poslo­va­nju, družbi za upra­vlja­nje, stro­ških itd. Če pri­mer­jamo slo­ven­sko vse­bino s pro­spekti tujih skla­dov, ni veliko podat­kov, ki bi si jih v pro­spektu še želeli. Zanimiva bi bila navedba kon­kre­tne osebe, ki sklad upra­vlja (spre­jema inve­sti­cij­ske odlo­či­tve) in datuma, od kdaj to počne. Prav tako pa bi bila kori­stna tudi jasna kratka opre­de­li­tev inve­sti­cij­skega cilja, kot so pri­meru v tujini (angl. aggres­sive gro­wth, gro­wth & income, capi­tal pre­ser­va­tion…). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Pravica do informacij in logika birokratov

Pred krat­kim je bil končno tudi v Sloveniji spre­jet Zakon o dostopu do infor­ma­cij jav­nega zna­čaja (ZDIJZ). Njegov namen je zago­to­viti obve­šče­nost jav­no­sti o zade­vah jav­nega zna­čaja in pre­pre­če­vati samo­vo­ljo ura­dni­kov pri odlo­ča­nju o tem, katere infor­ma­cije iz svo­jega delo­kroga bodo posre­do­vali v jav­nost in kate­rih ne. Zakon je začel veljati 22.3. 2003 in kaj lahko bo ta datum bo v pri­ho­dnje postal pomem­ben mejnik.

Objavljeno v Financah, 26. maja 2003

Po začetku veljav­no­sti ZDIJZ sem s pisno vlogo zapro­sil Agencijo za trg vre­dno­stnih papir­jev (ATVP) za dostop do zapi­sni­kov nje­nega stro­kov­nega sveta iz let 1995 do 2002, razen tistih podat­kov, ki pome­nijo eno od izjem, našte­tih v 6. členu Zakona.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , , | Komentiraj

V ZDA strah pred novostmi

Glavna dogodka meseca marca, dvojni refe­ren­dum o vstopu v Evropsko unijo in Nato ter vojna v Iraku sta do neke mere vzne­mi­rila tudi slo­ven­ske vla­ga­te­lje v vre­dno­stne papirje. Za ta trg je nedvo­mno pomem­ben bli­ža­joči se vstop v gospo­dar­sko obmo­čje Evropske unije, vse­ka­kor pa je tudi potr­di­tev spre­jema vabila v Severnoatlantsko zave­zni­štvo pri­spe­vala k dvigu rej­tinga Slovenije pri oce­nje­valni agen­ciji Standard and Poor’s.

Objavljeno v reviji Kapital, 7. aprila 2003

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

»Nadmudrivanje« in nacionalni interes

Nekajtedensko mrtvilo na trgu vre­dno­stnih papir­jev je v začetku marca raz­bur­kala Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev s spo­ro­či­lom, da je vlo­žila 6 ovadb za nedo­vo­ljeno izko­ri­šča­nje notra­njih infor­ma­cij v času tik pred javno objavo ponudbe za pre­vzem Leka s strani Novartisa. Ovadeni naj bi se s pomo­čjo tran­sak­cij v tistem času neu­pra­vi­čeno oko­ri­stili in pri­do­bili pre­mo­ženj­sko korist. Očitno so torej tokrat izsledki raz­i­sko­va­nja Agencije dovolj trdni, saj se je doslej v pre­te­klih pri­me­rih posto­pek usta­vil že v fazi zbi­ra­nja pre­pri­člji­vega doka­znega gradiva.

Objavljeno v reviji Kapital, 10. marca 2003

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , | Komentiraj

Pokojninski računi 401(k)

Dolgo pri­pra­vljana pokoj­nin­ska reforma v Sloveniiji doslej, po dveh letih od spre­jema nove zako­no­daje, še ni dala pri­ča­ko­va­nih rezul­ta­tov. Pojavilo se je sicer kar nekaj ponu­dni­kov pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (PDPZ), ven­dar pa bodo neka­te­rih od njih oči­tno dokaj krat­kega veka. En vza­je­mni pokoj­nin­ski sklad bo pre­ne­hal poslo­vati, dve pokoj­nin­ski družbi se pri­pa­jata k dru­gima dvema, šte­vilo pokoj­nin­skih zava­ro­van­cev pri neka­te­rih zava­ro­val­ni­cah, pa bi, če malo kari­ki­ramo, lahko pre­šteli na prste.

Objavljeno v Vestniku, 20. febru­arja 2003

Množica zapo­sle­nih v držav­nih upravi še vedno nima možno­sti kolek­tiv­nega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja. Tisti, ki pa so že zava­ro­vani in bodo v teh dneh dobili prvi ali že drugi letni izpi­sek sta­nja, z dose­že­nimi donosi ne morejo biti pre­ti­rano zado­voljni. Razen red­kih izjem, so bili rezul­tati na vpla­čana sred­stva doslej, po upo­šte­va­nju vseh stro­škov, ki si jih obra­čuna ponu­dnik zava­ro­va­nja, rela­tivno neza­ni­mivi. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , | Komentiraj

Arthur Levitt: Spoprimi se z Wall Streetom

»Vlagateljem tro­sijo laži in pol­re­snice. Pri tem sode­lu­jejo uprave pod­je­tij, bor­zni ana­li­tiki, bro­kerji, upra­vljavci skla­dov. Skoraj nemo­goče je ločiti pošten nasvet od pro­daj­nih floskul.«

Objavljeno v Financah, 18. febru­arja 2003
V tako črnih bar­vah je raz­mere na ame­ri­ških kapi­tal­skih trgih pred nekaj meseci v svoji knjigi nasli­kal Arthur Levitt, nek­da­nji dol­go­le­tni pred­se­dnik ame­ri­ške komi­sije za trg vre­dno­stnih papir­jev (SEC). Z delom z naslo­vom Spoprimi se z Wall Streetom (Take on the Street) in pod­na­slo­vom Kaj Wall Street skriva pred vami in kako lahko vi ukre­pate se je avtor name­nil izo­bra­ziti male del­ni­čarje o pasteh in ovi­rah na bor­znih trgih ter »eko­no­mič­nem rav­na­nju z resnico«, ki jo upo­ra­bljajo neka­teri veliki igralci na teh trgih. V svo­jem man­datu je Levitt veljal za zašči­tnika inte­re­sov malih del­ni­čar­jev in izda­tno pri­po­mo­gel k pomemb­nim spre­mem­bam pred­pi­sov v korist vla­ga­te­ljev. Kljub vsemu pa svoje delo oce­njuje za nedo­kon­čano in graja mnoge nepra­vil­no­sti, ki se še vedno bohotijo.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , , , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x