Daleč je transparentnost

Pred krat­kim je Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev prvič izdala javno opo­zo­rilo, v kate­rem je  izrecno ome­nila pod­je­tje Creativ Invest GmbH, ki krši slo­ven­sko zako­no­dajo glede trže­nja inve­sti­cij­skih skla­dov. Za naše raz­mere je to velik korak naprej, saj se je ATVP do nedav­nega ime­no­va­nju kršil­cev izo­gi­bala, češ da bi jo lahko odško­dnin­sko tožili na sodiščih.

Objavljeno v Kapitalu, 2. novem­bra 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , , | Komentiraj

V zanosu pravičništva

Pri načr­to­va­nju davč­nih pred­pi­sov velja načelo, naj stro­šek pobi­ra­nja davka ne bi smel biti pre­ve­lik glede na koli­čino pobra­nega davka. Pripravljavci novega obdav­če­va­nja dohod­kov iz vza­je­mnih skla­dov (v okviru doho­dnin­skega zakona ZDoh-1) tega oči­tno niso kaj prida upoštevali.

Objavljeno v Kapitalu, 18. okto­bra 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki, skladi | Značka , | Komentiraj

Kako tvegan je vaš sklad

Dober vza­je­mni sklad je tisti, ki dosega visoko dono­snost ob čim niž­jem tve­ga­nju. Tveganje sklada, drugi del te »enačbe«, je vla­ga­te­ljem bistveno razu­mljivo, kot pa velja za dose­žene pre­te­kle donose. Za oce­nje­va­nje tve­ga­no­sti skla­dov se je v svetu uve­lja­vilo nekaj meril, v nada­lje­va­nju si bomo pogle­dali dve od njih…

Objavljeno v reviji Moje Finance št. 6, sep­tem­bra 2004

Celoten čla­nek: Kako tve­gan je vaš sklad (PDF, 2 MB)

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Kdaj je za vlagatelje le preveč

Kot so bili vla­ga­te­lji v sklada družbe Medvešek Pušnik opo­mnjeni v avgu­stu, je pov­sem možno, da ima sklad tudi na letnem nivoju nega­tivni donos. Zanimivo je vpra­ša­nje, koliko časa so ime­tniki točk v splo­šnem pri­pra­vljeni minuse tole­ri­rati in kdaj se odzo­vejo z izsto­pom iz sklada.

Objavljeno v Kapitalu, 6. sep­tem­bra 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

LJSE, koliko časa še

Ob menjavi vod­stva Ljubljanske borze je spet aktu­alno vpra­ša­nje, kakšna bo borza v pri­ho­dnje in kdo jo bo sploh potre­bo­val. Njena per­spek­tiva namreč ni rožnata. Omejitve, ki so vla­ga­te­lje na silo zadr­že­vale na slo­ven­skem trgu vre­dno­stnih papir­jev, so padle, šte­vilko lastni­kov cer­ti­fi­kat­skih del­nic se je je krepko zmanj­šalo, pidi ugašajo.

Objavljeno v Kapitalu, 9. avgu­sta 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Znati prodati

Samo to, da imamo dober in kon­ku­ren­čen izde­lek, še ni zado­sten pogoj za uspeh na trgu. Treba ga je tudi učin­ko­vito pro­da­jati. To velja tudi za finančne pro­dukte, kot so vza­je­mni skladi, kjer »dis­tri­bu­cija« postaja vse pomembnejša.

Objavljeno v Kapitalu, 28. junija 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Davčni moment

Na nedavno obja­vljeni lestvici revije Forbes Global je Slovenija v letu 2004 po sku­pni višini dav­kov zase­dla neslavno 11. mesto in je v sve­tov­nem vrhu po teži davč­nega bre­mena. Za slo­ven­ske var­če­valce v vza­je­mnih skla­dih bo tudi nov doho­dnin­ski zakon po 1.1. 2005 pome­nil spre­membo na slabše. Kako obču­tna bo ta spre­memba, je v tem tre­nutku težko napo­ve­dati, saj so določbe zelo kompleksne.

Objavljeno v Kapitalu, 31. maja 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki, skladi | Značka , | Komentiraj

Mični stalni donosi nepremičninskih skladov

Cilj nepre­mič­nin­skih skla­dov je pov­sem enak kot pri osta­lih inve­sti­cij­skih skla­dih: malim vla­ga­te­ljem omo­go­čiti posre­dno vla­ga­nje s pro­fe­si­o­nal­nim upra­vi­te­ljem, z ustre­zno raz­pr­še­no­stjo naložb in niz­kimi stro­ški. V tem članku obrav­na­vamo eno od obsto­je­čih pravno-formalnih oblik, ki ji v Avstriji in Nemčiji pra­vijo odprti nepre­mič­nin­ski skladi (offene Immobilienfonds). Ta oblika je za male vla­ga­te­lje pose­bej zani­miva zaradi likvi­dno­sti in rela­tivno niz­kih vsto­pnih zne­skih, pogo­sto je moč v tak sklad vsto­piti že z 50 evri mesečno.

Objavljeno v reviji Moje Finance št. 5, maj 2004

Celoten čla­nek: Mični stalni donosi nepre­mič­nin­skih skla­dov (PDF, MB)

Objavljeno v kategoriji nepremičnine, skladi | Značka , | Komentiraj

Konec lokalnih čudaštev

ZISDU-1 sploh še ni v celoti uve­lja­vljen, pa že v par­la­mentu na obrav­navo čaka nje­gova obse­žna novela. Sprejeta naj bi bila po nuj­nem postopku, saj vlada v pre­dlogu navaja, da bi se na tak način »pre­pre­čile težko popra­vljive posle­dice za delo­va­nje države, ki bi sicer nastale.« Novela ima kar 61 čle­nov in vse­buje tiste dele zadnje evrop­ske direk­tive o inve­sti­cij­skih skla­dih, ki jih pre­dla­ga­telj v letu 2002 ni vklju­čil v zakon­sko besedilo.

Objavljeno v Kapitalu, 5. aprila 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , , | Komentiraj

Bolj papeški od papeža

Ne zgodi se redko, da je slo­ven­ski zako­no­da­ja­lec »bolj pape­ški od papeža«. V pri­meru veljav­nega zakona o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje spada v to kate­go­rijo na pri­mer določba o obve­znem skrb­niku za inve­sti­cij­ske družbe. V Evropski uniji namreč ni direk­tive, ki bi zapr­tim inve­sti­cij­skim skla­dom zapo­ve­do­vala, da morajo upo­ra­bljati sto­ri­tve skrb­ni­ške banke, kar je seveda pove­zano z doda­tnimi stroški.

Objavljeno v Kapitalu, 8. marca 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x