Kdaj je za vlagatelje le preveč

Kot so bili vla­ga­te­lji v sklada družbe Medvešek Pušnik opo­mnjeni v avgu­stu, je pov­sem možno, da ima sklad tudi na letnem nivoju nega­tivni donos. Zanimivo je vpra­ša­nje, koliko časa so ime­tniki točk v splo­šnem pri­pra­vljeni minuse tole­ri­rati in kdaj se odzo­vejo z izsto­pom iz sklada.

Objavljeno v Kapitalu, 6. sep­tem­bra 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

LJSE, koliko časa še

Ob menjavi vod­stva Ljubljanske borze je spet aktu­alno vpra­ša­nje, kakšna bo borza v pri­ho­dnje in kdo jo bo sploh potre­bo­val. Njena per­spek­tiva namreč ni rožnata. Omejitve, ki so vla­ga­te­lje na silo zadr­že­vale na slo­ven­skem trgu vre­dno­stnih papir­jev, so padle, šte­vilko lastni­kov cer­ti­fi­kat­skih del­nic se je je krepko zmanj­šalo, pidi ugašajo.

Objavljeno v Kapitalu, 9. avgu­sta 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Znati prodati

Samo to, da imamo dober in kon­ku­ren­čen izde­lek, še ni zado­sten pogoj za uspeh na trgu. Treba ga je tudi učin­ko­vito pro­da­jati. To velja tudi za finančne pro­dukte, kot so vza­je­mni skladi, kjer »dis­tri­bu­cija« postaja vse pomembnejša.

Objavljeno v Kapitalu, 28. junija 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Davčni moment

Na nedavno obja­vljeni lestvici revije Forbes Global je Slovenija v letu 2004 po sku­pni višini dav­kov zase­dla neslavno 11. mesto in je v sve­tov­nem vrhu po teži davč­nega bre­mena. Za slo­ven­ske var­če­valce v vza­je­mnih skla­dih bo tudi nov doho­dnin­ski zakon po 1.1. 2005 pome­nil spre­membo na slabše. Kako obču­tna bo ta spre­memba, je v tem tre­nutku težko napo­ve­dati, saj so določbe zelo kompleksne.

Objavljeno v Kapitalu, 31. maja 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki, skladi | Značka , | Komentiraj

Mični stalni donosi nepremičninskih skladov

Cilj nepre­mič­nin­skih skla­dov je pov­sem enak kot pri osta­lih inve­sti­cij­skih skla­dih: malim vla­ga­te­ljem omo­go­čiti posre­dno vla­ga­nje s pro­fe­si­o­nal­nim upra­vi­te­ljem, z ustre­zno raz­pr­še­no­stjo naložb in niz­kimi stro­ški. V tem članku obrav­na­vamo eno od obsto­je­čih pravno-formalnih oblik, ki ji v Avstriji in Nemčiji pra­vijo odprti nepre­mič­nin­ski skladi (offene Immobilienfonds). Ta oblika je za male vla­ga­te­lje pose­bej zani­miva zaradi likvi­dno­sti in rela­tivno niz­kih vsto­pnih zne­skih, pogo­sto je moč v tak sklad vsto­piti že z 50 evri mesečno.

Objavljeno v reviji Moje Finance št. 5, maj 2004

Celoten čla­nek: Mični stalni donosi nepre­mič­nin­skih skla­dov (PDF, MB)

Objavljeno v kategoriji nepremičnine, skladi | Značka , | Komentiraj

Konec lokalnih čudaštev

ZISDU-1 sploh še ni v celoti uve­lja­vljen, pa že v par­la­mentu na obrav­navo čaka nje­gova obse­žna novela. Sprejeta naj bi bila po nuj­nem postopku, saj vlada v pre­dlogu navaja, da bi se na tak način »pre­pre­čile težko popra­vljive posle­dice za delo­va­nje države, ki bi sicer nastale.« Novela ima kar 61 čle­nov in vse­buje tiste dele zadnje evrop­ske direk­tive o inve­sti­cij­skih skla­dih, ki jih pre­dla­ga­telj v letu 2002 ni vklju­čil v zakon­sko besedilo.

Objavljeno v Kapitalu, 5. aprila 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , , | Komentiraj

Bolj papeški od papeža

Ne zgodi se redko, da je slo­ven­ski zako­no­da­ja­lec »bolj pape­ški od papeža«. V pri­meru veljav­nega zakona o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje spada v to kate­go­rijo na pri­mer določba o obve­znem skrb­niku za inve­sti­cij­ske družbe. V Evropski uniji namreč ni direk­tive, ki bi zapr­tim inve­sti­cij­skim skla­dom zapo­ve­do­vala, da morajo upo­ra­bljati sto­ri­tve skrb­ni­ške banke, kar je seveda pove­zano z doda­tnimi stroški.

Objavljeno v Kapitalu, 8. marca 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Bi vlagali v burjo, filmske zvezde ali naftne tankerje?

V Sloveniji smo doslej živeli v rela­tivno izo­li­ra­nem oko­lju, kar se tiče inve­sti­cij­skih možno­sti za indi­vi­du­alne vla­ga­te­lje. Še do nedav­nega je bilo fizič­nim ose­bam pre­po­ve­dano imeti ban­čni račun v tujini in vla­gati v mnoge nalož­bene pro­dukte. Po vstopu v Evropsko unijo bo padlo še nekaj ovir in olaj­šano bo nasto­pa­nje tujih ponu­dni­kov.  Koristno se je že zdaj zave­dati, da preko meja obstaja široka paleta razno­ra­znih finanč­nih produktov.

Objavljeno v reviji Moje Finance št. 4, februar 2004

V spo­dnji pre­gle­dnici so na kratko pred­sta­vljane neka­tere kolek­tivne nalož­bene oblike, ki jih poznajo v Evropi in so name­njene tudi ali pred­vsem indi­vi­du­al­nim vla­ga­te­ljem. Ene so bolj ekso­tične, druge manj, mnoge od njih imajo za naše raz­mere visoke zače­tne vložke. Nedvomno pa bodo vsaj neke­tere sča­soma našle mesto tudi v por­t­fe­ljih slo­ven­skih vlagateljev.

Celoten čla­nek: Bi vla­gali v burjo, film­ske zvezde ali naf­tne tan­kerje? (PDF, 1 MB)

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Psiha, obresti in delnice

Kratkoročna ban­čna vezava z več­kra­tnim podalj­ša­njem je bila dolgo časa eden od naj­bolj pri­lju­blje­nih nači­nov var­če­va­nja v Sloveniji. Sodeč po odzi­vih var­če­val­cev  v zadnjem času pa je kore­nito zni­ža­nje obre­stnih mer mar­si­komu dalo misliti. Pripisane obre­sti, ki ne dose­žejo niti učinka infla­cije v obdo­bju, so za neka­tere »poni­žu­joče nizke«. Včasih smo priča celo čustve­nim reak­ci­jam, ko lju­dje iz samega klju­bo­va­nja iščejo druge nalož­bene možnosti.

Objavljeno v Kapitalu, 9. febru­arja 2004
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza, psihologija | Značka , | Komentiraj

Kako bo v letu 2004

Letošnje leto bo na trži­šču vza­jem­cev kar nekaj pomemb­nih doga­janj. Poglavitna spre­memba bo uskla­je­va­nje »poseb­nih« vza­je­mnih skla­dov z določ­bami ZISDU-1, kar bo pov­zro­čilo večje pro­fi­li­ra­nje obsto­je­čih vza­jem­cev, ki si v pri­ho­dnje ne bodo več tako podobni kot doslej.

Objavljeno v Kapitalu, 26. janu­arja 2004

Končno bodo izpe­ljane neka­tere pre­tvorbe bivših pidov v vza­jemce. Tik pred vrati je nasta­nek sklada Primus iz bivše Pomurske ID 1, napo­ve­dana je pre­tvorba sklada Triglav Steber I, morda se bo za isto pot odlo­čila še kaka druga seda­nja inve­sti­cij­ska družba. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x