Skrbeli bodo za vaš denar

»Samo da bo denar tam zares varen!« je ena od pogla­vi­tnih zah­tev novih var­če­val­cev v vza­je­mnih skla­dih, ki so pogo­sto neza­u­pljivi do vsega, razen ban­čne hra­nilne knji­žice. Da bo denar v skla­dih varen, bodo v pri­ho­dnje, po uve­lja­vi­tvi lani spre­jete zako­no­daje, zago­ta­vljali tudi t.i. »skrb­niki« skla­dov. To vlogo, ki jo Slovenija pov­zema po evrop­ski pra­ksi, bodo opra­vljale pred­vsem banke. Pri svo­jem delo­va­nju bodo imele kar pre­cej pristojnosti.

Objavljeno v Družinskem del­ni­čarju, sep­tem­bra 2003

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Zasebnost podatkov o premoženju

Finančne zadeve so ena tistih plati posa­me­zni­ko­vega življe­nja, ki jo večina ljudi želi obdr­žati zasebno. Zato se ob odlo­ča­nju o načinu inve­sti­ra­nja pri­hran­kov neredko pojavi tudi pomi­slek o taj­no­sti tovr­stnih podatkov.

Objavljeno v reviji Kapital, 8. sep­tem­bra 2003

Za mar­si­koga bi bilo lahko nepri­je­tno, če bi se podatki o sta­nju na nje­go­vem računu zna­šli v jav­no­sti. Prav to se obča­sno dogaja v zvezi z lastni­štvom del­nic, saj je moč del­ni­ške knjige izda­ja­te­ljev, ki so vodene pri Klirinško depo­tni družbi, brez težav kupiti. Iz njih je mogoče za posa­me­zno pravno ali fizično osebo raz­brati, katere del­nice pose­duje in v kakšni vre­dno­sti. Nekateri mediji potem te šte­vilke lepo sešte­jejo in obja­vijo sezname ‘naj­bo­ga­tej­ših Slovencev’.

V naspro­tju z zgo­raj opi­sano situ­a­cijo, ki velja za lastni­štvo del­nic, pa je pri vza­je­mnih skla­dih varo­va­nje podat­kov veliko boljše. Podatke o ime­tni­štvu inve­sti­cij­skih kupo­nov posa­me­znega sklada ima samo družba, ki sklad upra­vlja in po novem še banka skrb­nica. Te podatke sta po zakonu (109. člen ZISDU-1) dol­žni skrbno varo­vati.  Družba za upra­vlja­nje jih lahko raz­krije samo na pod­lagi pisnega dovo­lje­nja ime­tnika ali na pisno zah­tevo sodi­šča ozi­roma dru­gega pri­stoj­nega držav­nega organa v okviru nje­go­vih pri­stoj­no­sti ali pa na na pisno zah­tevo Agencije, Banke Slovenije ozi­roma dru­gega pri­stoj­nega nad­zor­nega organa (111. člen).

Pri tem je pomembno, da sme organ podatke upo­ra­biti izključno za namen, zaradi kate­rega so bili podatki pri­do­bljeni od družbe za upra­vlja­nje. To so prak­tično tako močne varo­valke kot veljajo za ban­čno taj­nost. Ker tudi vsa vpla­čila in izpla­čila pote­kajo direk­tno med vla­ga­te­ljem in banko, ki vodi tran­sak­cij­ski račun sklada, je za ohra­ni­tev zaseb­no­sti dobro poskr­bljeno, saj ni nika­kr­šnega pre­na­ka­zo­va­nja denarja ali opra­vil z gotovino.

Z novim zako­nom in v skladu z evrop­sko pra­kso je bila odpra­vljena tudi dose­da­nja ome­ji­tev, da ima posa­me­zni vla­ga­telj lahko v lasti naj­več 5% sklada. Zato je pri­ča­ko­vati, da bodo neka­teri večji vla­ga­te­lji v pri­ho­dnje svoje naložbe pre­ma­knili v nove vza­jemce, kjer bodo bolj skrite pred rado­ve­dnimi novi­nar­skimi očmi.

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Pametovanje nepremičninarjev

Kmalu po izbruhu afere Zbiljski gaj se je, delno tudi pod vpli­vom medij­skega poro­ča­nja, ustva­ril vtis o naiv­nih kup­cih, ki so si pač sami krivi, ker so kupo­vali »brez stro­kov­nja­kov«. Splošno znano naj bi namreč bilo, da je v tej državi nepre­mič­nine treba kupo­vati »s stro­kov­njaki«, kot naj bi bilo tudi pov­sem nor­malno, da vpis v zemlji­ško knjigo poteka več let.

Objavljeno v Financah, 8. sep­tem­bra 2003

Sezono bizar­nih izjav je otvo­ril državni sekre­tar na Ministrstvu za oko­lje, pro­stor in ener­gijo, Jože Novak, ki je v Dnevniku 8. avgu­sta 2003 pokro­vi­telj­sko poja­snil, da pred skle­ni­tvijo posla »velja najeti ustre­znega stro­kov­njaka, recimo nepre­mič­nin­skega posre­dnika, lahko tudi odve­tnika«. Obenem da naj kupec pre­veri boni­teto pod­je­tja inve­sti­torja, nje­gove listine o pre­te­klem poslo­va­nju in seveda, »smi­selno je najeti tudi ustre­znega stro­kov­njaka, da take listine pre­veri«. Kajti, »kdor bo želel zane­sljiv nakup, bo gotovo nekaj pro­mi­lov ali odstot­kov denarja vlo­žil tudi v stro­kov­njake.« Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka , , , | 1 Komentar

Podzakonski akti k ZISDU-1

Zakon o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje dopol­nju­jejo pod­za­kon­ski akti, ki jih pred­piše Agencija za trg vre­dno­stnih papirjev. 

Objavljeno v reviji Kapital, 11. avgu­sta 2003
S tem ji je zako­no­da­ja­lec pode­lil veliko pri­stoj­no­sti, saj je teh aktov kar 40 in vse­bu­jejo mnoge zah­teve, ki jih morajo upra­vljavci skla­dov izpol­nje­vati v raznih situ­a­ci­jah, razen tega pa podrob­neje opi­su­jejo možno­sti, ki jih prej­šnji zakon (ZISDU-94) ni dopu­ščal. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Za sosedi smo zaostali

Kljub lan­sko­le­tnemu bumu slo­ven­skih vza­jem­cev, Slovenija na tem podro­čju po prak­tično vseh kri­te­ri­jih zao­staja za Madžarsko, Češko ali Poljsko, pone­kod celo za Hrvaško. Kako je bila pred­nost iz druge polo­vice devet­de­se­tih let zapravljena?

Objavljeno v reviji Kapital, 11. avgu­sta 2003
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Korak nazaj pri transparentnosti

Na svo­jih sple­tnih stra­neh je Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev obja­vila pre­dloge pod­za­kon­skih aktov iz svoje pri­stoj­no­sti, kot sledi iz določb letos uve­lja­vlje­nega zakona ZISDU-1. Vsi ti pred­pisi bodo vse­bin­sko podrob­neje dolo­čali pri­ho­dnje poslo­va­nje inve­sti­cij­skih skla­dov v Sloveniji.

Objavljeno v reviji Kapital, 30. junija 2003

Pred mese­cem dni smo v tej rubriki govo­rili o pre­gle­dno­sti poslo­va­nja vza­je­mnih skla­dov, ki jo zago­ta­vljajo slo­ven­ski pred­pisi. Na žalost pa kaže, da se bo z ome­nje­nimi spre­mem­bami v bli­žnji pri­ho­dno­sti tran­spa­ren­tnost zmanj­šala, saj bo vla­ga­te­ljem v vza­jemce na voljo manj ažur­nih infor­ma­cij kot doslej. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Preglednost vzajemnih skladov

Za obve­šče­nost inve­sti­tor­jev je v Sloveniji z zako­no­dajo zelo dobro poskr­bljeno. Novi zakon ZISDU-1 natančno navaja, kaj vse morajo družbe za upra­vlja­nje javno obja­viti v časo­pisju in katere listine morajo biti na vpo­gled vla­ga­te­ljem ter katere podatke morajo vsebovati.

Objavljeno v reviji Kapital, 2. junija 2003
Najpomembnejši doku­ment je pro­spekt sklada z obi­ljem opi­snih in šte­vilč­nih podat­kov o samem skladu, prav­nih okvi­rih, pre­te­klem poslo­va­nju, družbi za upra­vlja­nje, stro­ških itd. Če pri­mer­jamo slo­ven­sko vse­bino s pro­spekti tujih skla­dov, ni veliko podat­kov, ki bi si jih v pro­spektu še želeli. Zanimiva bi bila navedba kon­kre­tne osebe, ki sklad upra­vlja (spre­jema inve­sti­cij­ske odlo­či­tve) in datuma, od kdaj to počne. Prav tako pa bi bila kori­stna tudi jasna kratka opre­de­li­tev inve­sti­cij­skega cilja, kot so pri­meru v tujini (angl. aggres­sive gro­wth, gro­wth & income, capi­tal pre­ser­va­tion…). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Pravica do informacij in logika birokratov

Pred krat­kim je bil končno tudi v Sloveniji spre­jet Zakon o dostopu do infor­ma­cij jav­nega zna­čaja (ZDIJZ). Njegov namen je zago­to­viti obve­šče­nost jav­no­sti o zade­vah jav­nega zna­čaja in pre­pre­če­vati samo­vo­ljo ura­dni­kov pri odlo­ča­nju o tem, katere infor­ma­cije iz svo­jega delo­kroga bodo posre­do­vali v jav­nost in kate­rih ne. Zakon je začel veljati 22.3. 2003 in kaj lahko bo ta datum bo v pri­ho­dnje postal pomem­ben mejnik.

Objavljeno v Financah, 26. maja 2003

Po začetku veljav­no­sti ZDIJZ sem s pisno vlogo zapro­sil Agencijo za trg vre­dno­stnih papir­jev (ATVP) za dostop do zapi­sni­kov nje­nega stro­kov­nega sveta iz let 1995 do 2002, razen tistih podat­kov, ki pome­nijo eno od izjem, našte­tih v 6. členu Zakona.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , , | Komentiraj

V ZDA strah pred novostmi

Glavna dogodka meseca marca, dvojni refe­ren­dum o vstopu v Evropsko unijo in Nato ter vojna v Iraku sta do neke mere vzne­mi­rila tudi slo­ven­ske vla­ga­te­lje v vre­dno­stne papirje. Za ta trg je nedvo­mno pomem­ben bli­ža­joči se vstop v gospo­dar­sko obmo­čje Evropske unije, vse­ka­kor pa je tudi potr­di­tev spre­jema vabila v Severnoatlantsko zave­zni­štvo pri­spe­vala k dvigu rej­tinga Slovenije pri oce­nje­valni agen­ciji Standard and Poor’s.

Objavljeno v reviji Kapital, 7. aprila 2003

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

»Nadmudrivanje« in nacionalni interes

Nekajtedensko mrtvilo na trgu vre­dno­stnih papir­jev je v začetku marca raz­bur­kala Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev s spo­ro­či­lom, da je vlo­žila 6 ovadb za nedo­vo­ljeno izko­ri­šča­nje notra­njih infor­ma­cij v času tik pred javno objavo ponudbe za pre­vzem Leka s strani Novartisa. Ovadeni naj bi se s pomo­čjo tran­sak­cij v tistem času neu­pra­vi­čeno oko­ri­stili in pri­do­bili pre­mo­ženj­sko korist. Očitno so torej tokrat izsledki raz­i­sko­va­nja Agencije dovolj trdni, saj se je doslej v pre­te­klih pri­me­rih posto­pek usta­vil že v fazi zbi­ra­nja pre­pri­člji­vega doka­znega gradiva.

Objavljeno v reviji Kapital, 10. marca 2003

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x