Preglednost vzajemnih skladov

Za obve­šče­nost inve­sti­tor­jev je v Sloveniji z zako­no­dajo zelo dobro poskr­bljeno. Novi zakon ZISDU-1 natančno navaja, kaj vse morajo družbe za upra­vlja­nje javno obja­viti v časo­pisju in katere listine morajo biti na vpo­gled vla­ga­te­ljem ter katere podatke morajo vsebovati.

Objavljeno v reviji Kapital, 2. junija 2003
Najpomembnejši doku­ment je pro­spekt sklada z obi­ljem opi­snih in šte­vilč­nih podat­kov o samem skladu, prav­nih okvi­rih, pre­te­klem poslo­va­nju, družbi za upra­vlja­nje, stro­ških itd. Če pri­mer­jamo slo­ven­sko vse­bino s pro­spekti tujih skla­dov, ni veliko podat­kov, ki bi si jih v pro­spektu še želeli. Zanimiva bi bila navedba kon­kre­tne osebe, ki sklad upra­vlja (spre­jema inve­sti­cij­ske odlo­či­tve) in datuma, od kdaj to počne. Prav tako pa bi bila kori­stna tudi jasna kratka opre­de­li­tev inve­sti­cij­skega cilja, kot so pri­meru v tujini (angl. aggres­sive gro­wth, gro­wth & income, capi­tal pre­ser­va­tion…). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Pravica do informacij in logika birokratov

Pred krat­kim je bil končno tudi v Sloveniji spre­jet Zakon o dostopu do infor­ma­cij jav­nega zna­čaja (ZDIJZ). Njegov namen je zago­to­viti obve­šče­nost jav­no­sti o zade­vah jav­nega zna­čaja in pre­pre­če­vati samo­vo­ljo ura­dni­kov pri odlo­ča­nju o tem, katere infor­ma­cije iz svo­jega delo­kroga bodo posre­do­vali v jav­nost in kate­rih ne. Zakon je začel veljati 22.3. 2003 in kaj lahko bo ta datum bo v pri­ho­dnje postal pomem­ben mejnik.

Objavljeno v Financah, 26. maja 2003

Po začetku veljav­no­sti ZDIJZ sem s pisno vlogo zapro­sil Agencijo za trg vre­dno­stnih papir­jev (ATVP) za dostop do zapi­sni­kov nje­nega stro­kov­nega sveta iz let 1995 do 2002, razen tistih podat­kov, ki pome­nijo eno od izjem, našte­tih v 6. členu Zakona.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , , | Komentiraj

V ZDA strah pred novostmi

Glavna dogodka meseca marca, dvojni refe­ren­dum o vstopu v Evropsko unijo in Nato ter vojna v Iraku sta do neke mere vzne­mi­rila tudi slo­ven­ske vla­ga­te­lje v vre­dno­stne papirje. Za ta trg je nedvo­mno pomem­ben bli­ža­joči se vstop v gospo­dar­sko obmo­čje Evropske unije, vse­ka­kor pa je tudi potr­di­tev spre­jema vabila v Severnoatlantsko zave­zni­štvo pri­spe­vala k dvigu rej­tinga Slovenije pri oce­nje­valni agen­ciji Standard and Poor’s.

Objavljeno v reviji Kapital, 7. aprila 2003

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

»Nadmudrivanje« in nacionalni interes

Nekajtedensko mrtvilo na trgu vre­dno­stnih papir­jev je v začetku marca raz­bur­kala Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev s spo­ro­či­lom, da je vlo­žila 6 ovadb za nedo­vo­ljeno izko­ri­šča­nje notra­njih infor­ma­cij v času tik pred javno objavo ponudbe za pre­vzem Leka s strani Novartisa. Ovadeni naj bi se s pomo­čjo tran­sak­cij v tistem času neu­pra­vi­čeno oko­ri­stili in pri­do­bili pre­mo­ženj­sko korist. Očitno so torej tokrat izsledki raz­i­sko­va­nja Agencije dovolj trdni, saj se je doslej v pre­te­klih pri­me­rih posto­pek usta­vil že v fazi zbi­ra­nja pre­pri­člji­vega doka­znega gradiva.

Objavljeno v reviji Kapital, 10. marca 2003

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , | Komentiraj

Pokojninski računi 401(k)

Dolgo pri­pra­vljana pokoj­nin­ska reforma v Sloveniiji doslej, po dveh letih od spre­jema nove zako­no­daje, še ni dala pri­ča­ko­va­nih rezul­ta­tov. Pojavilo se je sicer kar nekaj ponu­dni­kov pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (PDPZ), ven­dar pa bodo neka­te­rih od njih oči­tno dokaj krat­kega veka. En vza­je­mni pokoj­nin­ski sklad bo pre­ne­hal poslo­vati, dve pokoj­nin­ski družbi se pri­pa­jata k dru­gima dvema, šte­vilo pokoj­nin­skih zava­ro­van­cev pri neka­te­rih zava­ro­val­ni­cah, pa bi, če malo kari­ki­ramo, lahko pre­šteli na prste.

Objavljeno v Vestniku, 20. febru­arja 2003

Množica zapo­sle­nih v držav­nih upravi še vedno nima možno­sti kolek­tiv­nega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja. Tisti, ki pa so že zava­ro­vani in bodo v teh dneh dobili prvi ali že drugi letni izpi­sek sta­nja, z dose­že­nimi donosi ne morejo biti pre­ti­rano zado­voljni. Razen red­kih izjem, so bili rezul­tati na vpla­čana sred­stva doslej, po upo­šte­va­nju vseh stro­škov, ki si jih obra­čuna ponu­dnik zava­ro­va­nja, rela­tivno neza­ni­mivi. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , | Komentiraj

Arthur Levitt: Spoprimi se z Wall Streetom

»Vlagateljem tro­sijo laži in pol­re­snice. Pri tem sode­lu­jejo uprave pod­je­tij, bor­zni ana­li­tiki, bro­kerji, upra­vljavci skla­dov. Skoraj nemo­goče je ločiti pošten nasvet od pro­daj­nih floskul.«

Objavljeno v Financah, 18. febru­arja 2003
V tako črnih bar­vah je raz­mere na ame­ri­ških kapi­tal­skih trgih pred nekaj meseci v svoji knjigi nasli­kal Arthur Levitt, nek­da­nji dol­go­le­tni pred­se­dnik ame­ri­ške komi­sije za trg vre­dno­stnih papir­jev (SEC). Z delom z naslo­vom Spoprimi se z Wall Streetom (Take on the Street) in pod­na­slo­vom Kaj Wall Street skriva pred vami in kako lahko vi ukre­pate se je avtor name­nil izo­bra­ziti male del­ni­čarje o pasteh in ovi­rah na bor­znih trgih ter »eko­no­mič­nem rav­na­nju z resnico«, ki jo upo­ra­bljajo neka­teri veliki igralci na teh trgih. V svo­jem man­datu je Levitt veljal za zašči­tnika inte­re­sov malih del­ni­čar­jev in izda­tno pri­po­mo­gel k pomemb­nim spre­mem­bam pred­pi­sov v korist vla­ga­te­ljev. Kljub vsemu pa svoje delo oce­njuje za nedo­kon­čano in graja mnoge nepra­vil­no­sti, ki se še vedno bohotijo.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , , , | Komentiraj

Leto presežnikov in kontrastov

Leto 2002 je bilo pri vza­je­mnih skla­dih leto pre­se­žni­kov in leto kon­tra­stov. V Sloveniji izje­mna popu­la­ri­za­cija in fan­ta­stični donosi, na Zahodu, pred­vsem v ZDA pa že tre­tje leto pada­nja. Poglejmo podrob­no­sti. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Kako glasujejo v našem imenu

Pred krat­kim se je izte­kel 60-dnevni rok za odziv zain­te­re­si­rane jav­no­sti na enega kon­tro­ver­znej­ših pre­dlo­gov ame­ri­ške agen­cije za vre­dno­stne papirje (SEC). Pod vpli­vom nedav­nih raču­no­vod­skih škan­da­lov in mal­ver­za­cij v neka­te­rih jav­nih druž­bah in oči­tno neza­do­stnega nad­zora del­ni­čar­jev nad upra­vami, je namreč SEC pre­dla­gala obve­zno javno raz­kri­tje infor­ma­cij o tem, kako na skup­šči­nah del­ni­čar­jev gla­su­jejo upra­vljalci inve­sti­cij­skih skladov.

Objavljeno v Financah, 16. decem­bra 2002

Logika je jasna: upra­vljalci vza­je­mnih skla­dov kot posre­dniki v svo­jih rokah zdru­žu­jejo moč v imenu mili­jo­nov del­ni­čar­jev, saj v pov­pre­čju raz­po­la­gajo s preko 20% gla­so­val­nih pra­vic ame­ri­ških del­ni­ških družb. Kako so gla­so­vali in ali so dosle­dno rav­nali pred­vsem v inte­resu del­ni­čar­jev skla­dov, je bilo doslej nemo­goče pre­ve­riti, saj upra­vljalci teh infor­ma­cij ne dajejo, češ da nji­ho­vih del­ni­čar­jev to ne zanima. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , , | Komentiraj

Tuji skladi v ilegali

Ena od glav­nih novo­sti spre­me­nje­nega Zakona o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje (ZISDU-1), ki je v teh dneh v postopku v par­la­mentu, bo ure­di­tev pro­daje med­na­ro­dnih skla­dov v Sloveniji. Mnogi var­če­valci so se zanje že doslej zani­mali, ven­dar je situ­a­cija bila in je še vedno neko­liko nejasna.

Objavljeno v Dnevniku, pri­loga Tolar na tolar, 29. okto­bra 2002

Od 1.7. 2001 lahko rezi­denti Slovenije kupu­jemo tudi del­nice tujih vza­je­mnih skla­dov, seveda le preko slo­ven­ske bor­zo­po­sre­dni­ške družbe ali banke. Tako je že nekaj časa moč popol­noma zako­nito inve­sti­rati v sklade neka­te­rih finanč­nih sku­pin, ki imajo hče­rin­ske banke pri nas.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Nov veter na trgu življenjskih zavarovanj

V letu 2002 poteče mnogo dese­tle­tnih polic življenj­skega zava­ro­va­nja in zava­ro­vanci se soo­čajo z vpra­ša­njem, kako naprej. Se ponovno zava­ro­vati ali pa pre­jeta sred­stva vlo­žiti kako dru­gače? Odgovor ni eno­sta­ven, saj nam je danes na voljo bistveno boga­tejša izbira kot pred leti.

Objavljeno v Vestniku, pri­loga Osebne finance, 24. okto­ber 2002

Za tiste, ki življenj­skega zava­ro­va­nja sploh ne potre­bu­jejo, saj nimajo svoj­cev, ki bi bili odvi­sni od nji­ho­vih dohod­kov, je dilema pre­pro­stejša: šte­vilni so v leto­šnjem letu raz­cveta in odlič­nih dono­sov svoje pri­hranke vlo­žili v slo­ven­ske vza­je­mne sklade, ki na pre­prost način omo­go­čajo posre­dno var­če­va­nje v del­ni­cah in obveznicah…

Celoten čla­nek: Nov veter na trgu življenj­skih zava­ro­vanj (PDF, 1oo kB)

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x