Portfeljaši v deželi čudakov

Ena od teo­rij zarote, ki si je v zadnjih letih nabrala mnogo pri­vr­žen­cev, pravi, da je bila ute­me­lji­tev Banke Slovenije za izgon tujih por­t­felj­skih vla­ga­te­ljev pred šti­rimi leti samo krinka za inte­res tistih doma­čih pomemb­ne­žev, ki so name­ra­vali poceni poku­piti pri­va­ti­za­cij­ske del­nice in bi jim pri tem tujci z denar­jem delali zgago. Mednje pri­šte­vajo tako banke, dzuje kot tudi sama vod­stva pri­va­ti­zi­ra­nih podjetij.

Objavljeno v Financah, 6. junija 2001

Če je kaj na tem, bi lahko zdaj, ob spro­sti­tvi ome­ji­tev za tujce, skle­pali, da je kon­cen­tra­cija lastni­štva pri koncu in da so karte bolj ali manj raz­de­ljene. In kje smo? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Premoženjski svetovalci

Premoženjsko sve­to­va­nje je v raz­vi­tem svetu dobro uve­lja­vljena pod­je­tni­ška dejav­nost. Posamezniki, ki se samo­stojno ali v okviru majh­nih pod­je­tij s tem ukvar­jajo, so v ZDA znani pod ime­nom »cer­ti­fied finan­cial plan­ners« (CFP), v Veliki Britaniji pa »inde­pen­dent finan­cial advi­sers« (IFA). V dana­šnjem svetu velike izbire ban­čnih, zava­ro­val­ni­ških in inve­sti­cij­skih pro­duk­tov ti stro­kov­njaki poma­gajo stran­kam oce­niti nji­hovo tre­nu­tno finančno sta­nje, cilje za pri­ho­dnost in nji­hove potrebe na poti do teh ciljev.

Objavljeno v reviji Kapital, 21. maja 2001
Na pod­lagi svo­jega pozna­va­nja situ­a­cije na finanč­nem trgu in pre­te­klih izku­šenj torej izbe­rejo kon­kre­tne pro­dukte in jih pri­po­ro­čijo stranki za dose­ga­nje nje­nih ciljev. Marsikdo namreč želi smo­trno nalo­žiti denar ali dono­sno var­če­vati za pri­ho­dnost, le red­ko­kdo pa ima dovolj zna­nja, volje in potr­plje­nja, da sam zbere vse potrebne infor­ma­cije in se v poplavi teh infor­ma­cij tudi pame­tno odloči. Posebna ote­že­valna oko­li­ščina postaja tudi agre­siv­nejše rekla­mi­ra­nje finanč­nih sto­ri­tev v medi­jih, ki vča­sih meji celo na zava­ja­nje potrošnikov.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Čigav je pravzaprav dobiček?

Nedavno doga­ja­nje ob seji skup­ščine Kompasa MTS je spet opo­zo­rilo na spre­vr­ženo logiko, ki se ohra­nja v delu slo­ven­skih jav­nih del­ni­ških družb. Uprave pod­je­tij pogo­sto poj­mu­jejo zadr­ža­nje ustvar­je­nega dobička za svojo naravno pra­vico in se je krče­vito okle­pajo. Legitimno pri­za­de­va­nje del­ni­čar­jev za izpla­čilo dobička v obliki divi­dend se neredko pri­ka­zuje kot nera­zu­men pohlep neka­te­rih zuna­njih del­ni­čar­jev, ki da malo­dane ogroža obstoj podjetja.

Objavljeno v Financah, 30. aprila 2001
Včasih se ob tem pri­vleče na plano še nebu­lo­zna teo­rija o nekem abstrak­tnem inte­resu družbe, ki naj bi bil višji od inte­resa del­ni­čar­jev, upo­števa pa se še raz­lične druge dejav­nike, ki jim v novo­reku pra­vijo »dele­žniki«. Sem menda sodijo kupci, doba­vi­te­lji, pa lokalna in širša »druž­bena sku­pnost«. Vse to naj bi pome­nilo, da stvari pri odlo­ča­nju niso tako pre­pro­ste. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Nebogljeni varovanci

Katera gospo­dar­ska panoga od nave­de­nih je v Sloveniji naj­bolj zašči­tena pred tujo kon­ku­renco? Odgovor A: tele­ko­mu­ni­ka­cije, odgo­vor B: letal­sko pre­vo­z­ni­štvo ali odgo­vor C: upra­vlja­nje inve­sti­cij­skih skla­dov? Če ste morda pod vpli­vom jav­nih pole­mik v zadnjem času izbrali odgo­vor A ali B, ste v zmoti.

Objavljeno v Financah, 13. aprila 2001
Veljavna zako­no­daja tako močno ome­juje nasto­pa­nje »neslo­ven­skih« družb za upra­vlja­nje inve­sti­cij­skih skla­dov, da se v vseh sed­mih letih od spre­je­tja zakona na slo­ven­skem trgu ni poja­vila niti ena sama. Kljub temu je ob nedav­nem sre­ča­nju v Portorožu pred­stav­nik uprav­nega odbora Združenja družb za upra­vlja­nje v medi­jih vno­vič posva­ril, da bi na slo­ven­ski trg ute­gnili pre­hi­tro priti »tuji, raz­viti, viso­ko­u­čin­ko­viti upra­vljavci skla­dov«.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Warren Buffett, staromodni miljarder

Letošnji »Woodstock kapi­ta­li­stov« bo zadnji konec tedna aprila. Gre za redno sejo skup­ščine del­ni­čar­jev družbe Berkshire Hathaway s spre­mlja­jo­čimi pri­re­di­tvami, ki je vedno dele­žna medij­ske pozor­no­sti, saj v Omaho v zve­zni državi Nebraski pri­vabi več kot 20 tisoč obču­do­val­cev prvega člo­veka družbe in nje­nega naj­ve­čjega del­ni­čarja. Sedemdesetletni Warren E. Buffett je namreč brez kon­ku­rence naj­u­spe­šnejši vla­ga­telj vseh časov. Z rezul­tati in načeli, ki jih upo­števa pri svo­jem delo­va­nju, je pri­do­bil sko­raj kul­tni status.

Objavljeno v Financah, 5. aprila 2001

In uspehi »ora­klja iz Omahe«, kot ga ime­nu­jejo, so res impre­sivni. Po nekaj­le­tni samo­stojni kari­eri upra­vljavca pre­mo­že­nja je leta 1965 pre­vzel zako­tno teks­tilno tovarno Berkshire Hathaway in iz nje ustva­ril kon­glo­me­rat, vre­den čez 100 mili­jard dolar­jev, del­nica pa je zra­sla z 12 dolar­jev na več kot 71 tisoč dolar­jev konec prej­šnjega leta. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Po dolgih sedmih letih

V leto­šnjem letu bo pre­no­vljen še zadnji pomemb­nejši zakon s podro­čja kapi­tal­skega trga, zakon o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje (ZISDU). Zdaj veljavni ZISDU je bil spre­jet leta 1994, kasneje pa še nekaj­krat dopol­njen. V teh sed­mih letih se je jasno poka­zalo pre­cej nje­go­vih pomanjkljivosti.

Objavljeno v Dnevniku, 27. marca 2001

Ni spod­bu­jal razvoja novih pro­duk­tov: v vseh teh letih ni bila usta­no­vljena niti ena inve­sti­cij­ska družba po tem zakonu. Prav tako, v naspro­tju z neka­te­rimi dru­gimi tran­zi­cij­skimi drža­vami, v Sloveniji še vedno ni na pri­mer pra­vih denar­nih skla­dov (money mar­ket fund) in inde­ksnih vza­je­mnih skla­dov. ZISDU je prak­tično one­mo­go­čil ude­ležbo tujih finanč­nih pod­je­tij na tem podro­čju, kar je zavi­ralo kon­ku­renco v panogi in pre­pre­čilo hitrejši pre­nos zna­nja in izku­šenj z raz­vi­tih trgov k nam.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Nadzornik, ki ni bil zgolj policist

V začetku febru­arja 2001 je odsto­pil pred­se­dnik ame­ri­ške komi­sije za trg vre­dno­stnih papir­jev (SEC) Arthur Levitt. S sko­raj osmimi leti staža je bil naj­dlje služ­bu­joči pred­se­dnik od usta­no­vi­tve komi­sije leta 1934.

Objavljeno v Financah, 20. febru­arja 2001. Soavtor članka Črt Jakhel.

Ob ime­no­va­nju za pred­se­dnika SEC je Levitt imel za sabo dolgo kari­ero kot vojak, trgo­vec z živino, bor­zni posre­dnik, direk­tor bor­zne družbe, pred­se­dnik ame­ri­ške borze vre­dno­stnih papir­jev (AMEX) in izda­ja­telj časo­pisa. Kot pred­se­dnik se je odločno zavze­mal pred­vsem za ena­ko­prav­nost vla­ga­te­ljev, za jav­nost in odgo­vor­nost dela komi­sije. Pri tem je dose­gel nekaj zelo pomemb­nih rezul­ta­tov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , , | Komentiraj

Privlačnost pokojninskega biznisa

Val usta­na­vlja­nja pokoj­nin­skih družb in skla­dov se, kot kaže, bliža koncu. Ob domnevi, da bodo odo­breni tudi vsi tisti pokoj­nin­ski načrti, ki so še v postopku, bomo imeli 19 izva­jal­cev pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (8 zava­ro­val­nic, 6 pokoj­nin­skih družb, 5 bank) in sku­pno 23 pokoj­nin­skih načrtov.

Objavljeno v Financah, 7. febru­arja 2001

Prihodnji zava­ro­vanci bodo torej imeli veliko izbiro ponu­dni­kov, med kate­rimi je pri­bli­žno tri četr­tine zava­ro­val­nic in četr­tina vza­je­mnih pokoj­nin­skih skla­dov. Pregled nji­ho­vih lastno­sti, obja­vljen v Financah 8. janu­arja 2001, je poka­zal, da se veči­noma niti po stro­ških za zava­ro­vanca niti po nalož­beni sestavi ne raz­li­ku­jejo kaj prida med seboj. Pozornost zbuja dej­stvo, da so se neka­teri odlo­čili za vstop med ponu­dnike pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja po več kana­lih: samo­stojno, kot sou­sta­no­vi­te­lji pokoj­nin­skih družb ali kot pomembni lastniki v dru­gih ban­kah ali zava­ro­val­ni­cah. Kapitalsko pove­zane sku­pine ponu­dni­kov so štiri in so pov­zete v spo­dnji tabeli. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , , | Komentiraj

Primerjava poti do dodatne pokojnine

Cilj, da bi pri­var­če­vali za doda­tek k »državni« pokoj­nini, lahko dose­gamo na raz­lične načine:

Objavljeno v Dnevniku, 31. janu­arja 2001

  • Prostovoljno doda­tno pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje, ki ga ponu­jajo zava­ro­val­nice in vza­je­mni pokoj­nin­ski skladi.
  • Vlaganje v obve­zni­ški vza­je­mni sklad, kot eno od vrst inve­sti­cij­skih skla­dov z rela­tivno kon­zer­va­tivno nalož­beno poli­tiko (v Sloveniji jih obstaja že kar nekaj).
  • Rentno var­če­va­nje v eni od bank (za to sto­ri­tev banke upo­ra­bljajo raz­lična komer­ci­alna poimenovanja).

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , , | Komentiraj

Da nam nekoč ne bi bilo žal

Pred vsto­pom v pro­sto­voljno doda­tno pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje poi­ščite odgo­vore na deset vprašanj

Pokojninske družbe in zava­ro­val­nice so že začele inten­zivno ponu­jati pro­sto­voljno doda­tno pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje. Po podat­kih Mediane so samo v mesecu okto­bru za ogla­še­va­nje pora­bile več kot 77 mili­jo­nov tolar­jev. Kljub temu pa mnogi, ki so jim te mar­ke­tin­ške akcije name­njene, še niso dovolj obve­ščeni, saj gre za bistveno novost v pokoj­nin­skem sistemu.

Objavljeno v Dnevniku, 12. janu­arja 2001

Precejšen del bodo­čih zava­ro­van­cev bo vsto­pil v to zava­ro­va­nje kolek­tivno, kjer se bodo v imenu zapo­sle­nih poga­jali in izbi­rali sin­di­kati in sveti delav­cev. Preostalim, torej tistim, ki raz­mi­šljate o indi­vi­du­al­nem pokoj­nin­skem zava­ro­va­nju, pa je name­njen nasle­dnji seznam vpra­šanj. Morda vam bodo odgo­vori nanje poma­gali, da boste čim bolj pame­tno izbrali in da ne boste čez čas raz­o­ča­rani, ker nečesa niste izve­deli pra­vo­ča­sno. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x