ZPSPID — the next generation

Kot poro­čajo mediji, bo mini­str­stvo za finance iz par­la­menta spet uma­knilo pre­dlog zakona o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje (ZISDU-1) in pri­pra­vilo novi pre­dlog. Po dol­go­le­tnem meč­ka­nju in neiz­pol­nje­nih obve­zno­stih iz pri­dru­ži­tve­nega spo­ra­zuma EU bodo šli torej od začetka. Žal pre­dla­ga­telj in vla­dna koa­li­cija v tem pri­meru zaradi dre­ves ne vidita gozda in s svo­jimi mane­vri še pove­ču­jeta škodo, ki je bila slo­ven­skim vla­ga­te­ljem doslej že povzročena.

Objavljeno v Financah, 3. okto­bra 2002

Danes je Slovenija ena red­kih evrop­skih držav, kjer zako­no­daja one­mo­goča, da bi domači upra­vi­te­lji pre­bi­val­stvu ponu­dili denimo denarne ali inde­ksne vza­je­mne sklade, hkrati pa med­na­ro­dne finančne sku­pine v Sloveniji svo­jih skla­dov ne smejo legalno tržiti. Taka ure­di­tev je posle­dica para­noje pred tujci in pri­ti­skov iz ban­čnih kro­gov ob spre­je­ma­nju prvega ZISDU leta 1994 ter poznej­šega lobi­ra­nja tistih, ki pred­vsem želijo po svoji meri kon­čati »pri­va­ti­za­cij­sko zgodbo«.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , , | Komentiraj

Novi ZISDU — osem let križanja interesov

V par­la­mentu je novi zakon o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje (ZISDU-1). Gre za pred­pis, ki potre­buje teme­ljito pre­ve­tri­tev in uskla­di­tev z evrop­skimi civi­li­za­cij­skimi nor­mami, saj je obsto­ječi zakon iz leta 1994 zelo ome­ju­joč: vstop tuj­cev v panogo upra­vlja­nja inve­sti­cij­skih skla­dov je v Sloveniji z zako­nom pre­po­ve­dan, upra­vljalci pa potro­šni­kom ne morejo ponu­diti finanč­nih pro­duk­tov, ki so dru­god pov­sem obi­čajni, npr. skla­dov denar­nega trga.

Objavljeno v Večeru, pri­loga Premoženje, 2. sep­tem­bra 2009

Dogajanje ob nove­li­ra­nju ZISDU je nena­va­dno burno. Čeprav je že od pri­dru­ži­tve­nega spo­ra­zuma v letu 1997 znano, da bo neiz­o­gibna uskla­di­tev z evrop­sko direk­tivo o inve­sti­cij­skih skla­dih 85/611/EEC in nje­nimi dodatki, je pre­dlog zakona šele poleti 2001 pre­stal prvo obrav­navo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Življenjsko zavarovanje ali neposredno v sklade

Eno od pogo­stih vpra­šanj, ki jih zadnje čase dobi­vamo od upo­rab­ni­kov na sple­tnem infor­ma­cij­skem ser­visu www.vzajemci.com, se glasi takole: »V čem je sploh raz­lika med var­če­va­njem v skla­dih nepo­sre­dno in posre­dno preko zava­ro­val­nice? Mar ni to vse­eno?«

Objavljeno v Delničarju, aprila 2002

Da se taka vpra­ša­nja poja­vljajo, je več razlo­gov. Eden od njih ima opra­viti z bli­žnjo pre­te­klo­stjo, v kateri so neka­tere avstrij­ske zava­ro­val­nice po Sloveniji agre­sivno pro­da­jale življenj­ska zava­ro­va­nja kot način var­če­va­nja. Marsikdo od teda­njih kup­cev je še danes pre­pri­čan, da s svojo zava­ro­valno polico odlično var­čuje, in si nikoli ni zasta­vil vpra­ša­nja, ali je tistih nekaj odstot­kov pri­pi­sa­nega dobička v šilin­gih letno zares tako nav­du­šu­joč rezultat.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka , | Komentiraj

Zračno plovilo kot človekova pravica

Ena od naj­bolj zna­čil­nih stvari pri naj­no­vej­šem škan­dalu z naku­pom vla­dnega letala Falcon je lice­merje. Vladni ura­dniki, ki imajo po lastnem pre­pri­ča­nju neod­tuj­ljivo pra­vico do udob­nih poto­vanj z luksu­znim zrač­nim plo­vi­lom, bodo še naprej ob raznih pri­lo­žno­stih zatr­je­vali, da je davke pač neiz­o­gibno treba pove­če­vati, in tar­nali, da brez povi­ša­nja davč­nih sto­penj vlada ne bo mogla ure­sni­čiti pomemb­nih nalog, pri tem pa ome­njali bol­ni­šnice, šole, knji­žnice, avto­ce­ste, pokojnine.

Objavljeno v Financah, 8. aprila 2002

Primer: zne­sek dav­ko­pla­če­val­skega denarja, ki ga bo vlada z eno samo potezo pora­bila za letalo, bistveno pre­sega sku­pno koli­čino pobra­nega davka na kapi­tal­ski dobi­ček v vseh letih od uvedbe tega davka. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki | Značka , , | Komentiraj

10 let vzajemnih skladov

Te dni mineva 10 let od usta­no­vi­tve prvega slo­ven­skega vza­je­mnega sklada Galilea v začetku leta 1992. Kaj je možnost var­če­va­nja v vza­je­mnih ali, kot jih tudi ime­nu­jemo, »odpr­tih« inve­sti­cij­skih skla­dih v tem dese­tle­tju pri­ne­sla v naš pro­stor in kakšna je per­spek­tiva za naprej?

Objavljeno v Dnevniku, 11. janu­arja 2002

Začetki so bili udar­ni­ški. Podjetniška ini­ci­a­tiva je kot pona­vadi pre­hi­tela zako­no­da­jalca in vza­je­mni skladi so delo­vali več kot dve leti, pre­den je bilo to podro­čje prvi­krat vklju­čeno v zako­no­dajo v letu 1994 in pre­den je bila usta­no­vljena nad­zorna inšti­tu­cija, Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev. Ta je bila kmalu posta­vljena pred težko pre­iz­ku­šnjo v pri­meru Dadas. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Luksemburški skladi SICAV

Luksemburški skladi SICAV (inve­sti­cij­ska družba s spre­men­lji­vim kapi­ta­lom, fr. société d’investissement à capi­tal vari­a­ble) so v med­na­ro­dnem merilu naj­bolj raz­šir­jena pravno-formalna oblika odpr­tega inve­sti­cij­skega sklada. Spodbudno pod­je­tni­ško oko­lje, dobra finančna infra­struk­tura ter ugo­den geo­graf­ski polo­žaj so vpli­vali na dej­stvo, da je Luksemburg kot prva država v takra­tni Evropski gospo­dar­ski sku­pno­sti že leta 1988 svoj področni zakon o inve­sti­cij­skih skla­dih pri­la­go­dil direk­tivi o inve­sti­cij­skih skla­dih iz leta 1985 (UCITS, angl. Directive on Undertakings for Collective Investments in Transferable Securities).

Objavljeno v reviji Kapital, 5. novem­bra 2001
S tem se je še okre­pil polo­žaj Luksemburga kot finanč­nega cen­tra, saj je danes tam po podat­kih luksem­bur­ške komi­sije za nad­zor finanč­nega sek­torja regi­stri­ra­nih preko 500 upra­vljal­skih družb, ki upra­vljajo 800 mili­jard evrov inve­sti­ra­nih sred­stev. Po šte­vilu delu­jo­čih skla­dov Luksemburg pre­ka­šajo samo ZDA.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Z zakonom proti skrivaštvu

Slovenija potre­buje zakon o zago­ta­vlja­nju pra­vice dostopa do jav­nih infor­ma­cij. V zadnjih dneh sta na to spet opo­zo­rila dva inci­denta. Postopek vla­dnega ime­no­va­nja direk­torja agen­cije za tele­ko­mu­ni­ka­cije in radi­o­di­fu­zijo je pote­kal tako skriv­no­stno, kot da bi šlo naj­manj za izbi­ra­nje nasle­dnjega papeža. Pri odgo­vo­rih na vpra­ša­nja o podat­kih o nepra­vil­no­sti v banki LBS, newyor­ški hčeri Nove lju­bljan­ske banke, pa so se vple­teni funk­ci­o­narji pred jav­no­stjo tako izmi­kali in moto­vi­lili kot že dolgo ne.

Objavljeno v Financah, 17. sep­tem­bra 2001

Ministrstvo za infor­ma­cij­sko (!) družbo je ime­no­va­nje direk­torja agen­cije, ki bo med dru­gim nad­zi­rala tele­ko­mu­ni­ka­cij­ski trg, izpe­ljalo ino­va­tivno in učin­ko­vito. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , , | Komentiraj

Portfeljaši v deželi čudakov

Ena od teo­rij zarote, ki si je v zadnjih letih nabrala mnogo pri­vr­žen­cev, pravi, da je bila ute­me­lji­tev Banke Slovenije za izgon tujih por­t­felj­skih vla­ga­te­ljev pred šti­rimi leti samo krinka za inte­res tistih doma­čih pomemb­ne­žev, ki so name­ra­vali poceni poku­piti pri­va­ti­za­cij­ske del­nice in bi jim pri tem tujci z denar­jem delali zgago. Mednje pri­šte­vajo tako banke, dzuje kot tudi sama vod­stva pri­va­ti­zi­ra­nih podjetij.

Objavljeno v Financah, 6. junija 2001

Če je kaj na tem, bi lahko zdaj, ob spro­sti­tvi ome­ji­tev za tujce, skle­pali, da je kon­cen­tra­cija lastni­štva pri koncu in da so karte bolj ali manj raz­de­ljene. In kje smo? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Premoženjski svetovalci

Premoženjsko sve­to­va­nje je v raz­vi­tem svetu dobro uve­lja­vljena pod­je­tni­ška dejav­nost. Posamezniki, ki se samo­stojno ali v okviru majh­nih pod­je­tij s tem ukvar­jajo, so v ZDA znani pod ime­nom »cer­ti­fied finan­cial plan­ners« (CFP), v Veliki Britaniji pa »inde­pen­dent finan­cial advi­sers« (IFA). V dana­šnjem svetu velike izbire ban­čnih, zava­ro­val­ni­ških in inve­sti­cij­skih pro­duk­tov ti stro­kov­njaki poma­gajo stran­kam oce­niti nji­hovo tre­nu­tno finančno sta­nje, cilje za pri­ho­dnost in nji­hove potrebe na poti do teh ciljev.

Objavljeno v reviji Kapital, 21. maja 2001
Na pod­lagi svo­jega pozna­va­nja situ­a­cije na finanč­nem trgu in pre­te­klih izku­šenj torej izbe­rejo kon­kre­tne pro­dukte in jih pri­po­ro­čijo stranki za dose­ga­nje nje­nih ciljev. Marsikdo namreč želi smo­trno nalo­žiti denar ali dono­sno var­če­vati za pri­ho­dnost, le red­ko­kdo pa ima dovolj zna­nja, volje in potr­plje­nja, da sam zbere vse potrebne infor­ma­cije in se v poplavi teh infor­ma­cij tudi pame­tno odloči. Posebna ote­že­valna oko­li­ščina postaja tudi agre­siv­nejše rekla­mi­ra­nje finanč­nih sto­ri­tev v medi­jih, ki vča­sih meji celo na zava­ja­nje potrošnikov.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Čigav je pravzaprav dobiček?

Nedavno doga­ja­nje ob seji skup­ščine Kompasa MTS je spet opo­zo­rilo na spre­vr­ženo logiko, ki se ohra­nja v delu slo­ven­skih jav­nih del­ni­ških družb. Uprave pod­je­tij pogo­sto poj­mu­jejo zadr­ža­nje ustvar­je­nega dobička za svojo naravno pra­vico in se je krče­vito okle­pajo. Legitimno pri­za­de­va­nje del­ni­čar­jev za izpla­čilo dobička v obliki divi­dend se neredko pri­ka­zuje kot nera­zu­men pohlep neka­te­rih zuna­njih del­ni­čar­jev, ki da malo­dane ogroža obstoj podjetja.

Objavljeno v Financah, 30. aprila 2001
Včasih se ob tem pri­vleče na plano še nebu­lo­zna teo­rija o nekem abstrak­tnem inte­resu družbe, ki naj bi bil višji od inte­resa del­ni­čar­jev, upo­števa pa se še raz­lične druge dejav­nike, ki jim v novo­reku pra­vijo »dele­žniki«. Sem menda sodijo kupci, doba­vi­te­lji, pa lokalna in širša »druž­bena sku­pnost«. Vse to naj bi pome­nilo, da stvari pri odlo­ča­nju niso tako pre­pro­ste. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x