Obveščanje o pričakovani višini pokojnine

Pred sed­mimi leti sem (v sestavku Oranžno pismo) na tem mestu napo­ve­do­val, da pri nas nikoli ne bomo imeli obve­šča­nja ob bli­ža­nju upo­ko­ji­tve, kot ga imajo v skan­di­na­vskih drža­vah in o kate­rem je pred več kot dese­timi leti pisal Dušan Kidrič. Letos je me ZPIZ deman­ti­ral s svo­jim obve­sti­lom, ki ga pov­ze­mam v nada­lje­va­nju. Ta dose­žek je lep napre­dek. Očitno se vse­eno da kaj pre­ma­kniti. Pohvalno! Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Komentiraj

Ko je v bolnišnici napočila kriza…

Medicinska sestraPrejšnji teden je Zbornica zdra­vstvene in babi­ške nege Slovenije izja­vila, da bi morale imeti medi­cin­ske sestre možnost odkrito in brez strahu opo­zo­riti na stro­kovne dileme ter odklone pri zdra­vlje­nju bol­ni­kov (v zvezi z domnevno pov­zro­či­tvijo smrti sicer neoz­dra­vljivo bol­nega paci­enta z odmer­kom kalija). Podoben ame­ri­ški pri­mer je nazorno opi­san v nasle­dnjem odlomku iz knjige Charlesa Duhigga Moč navade, ki je prav­kar izšla pri založbi UMco: …Ko je v bol­ni­šnici napo­čila kriza, so vsi postali bolj doje­mljivi za spre­membe… Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija, zdravstvo | Značka | 1 Komentar

Informacije: med verodostojnostjo in varljivostjo

TveganjeIzrek »zna­nje je moč« pri­pi­su­jejo angle­škemu filo­zofu iz 16. sto­le­tja Francisu Baconu. V novej­šem obdo­bju se ga upo­ra­blja v neko­liko pre­ne­se­nem pomenu: »infor­ma­cije dajejo moč«, »z več infor­ma­ci­jami do bolj­ših odlo­či­tev«. Vendar, ali je res vedno tako? Zaradi teh­no­lo­škega napredka in raz­šir­je­no­sti komu­ni­ka­cij­skih sred­stev je dan­da­nes infor­ma­cij prej pre­več kot pre­malo. Kajti tisto, kar imamo za vero­do­stojno infor­ma­cijo, je vča­sih le mne­nje ali celo dez­in­for­ma­cija, ki jo je nekdo v medije pla­si­ral zaradi lastnega inte­resa. Nemalokrat pa so infor­ma­cije tudi nepo­polno posre­do­vane, brez ustre­znega kon­te­ksta. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija, zdravstvo | Značka , | Komentiraj

Če Banka Slovenije ne bi gledala vstran

Pred par dnevi sta se na sodi­šču zna­šli nek­da­nji vodilni funk­ci­o­narki Probanke, Romana Pajenk in Milana Lah, zaradi zadev iz let 2010 in 2011. Probanka je že več kot leto dni v likvi­da­ciji, kamor ni pri­spela le zaradi nepre­mi­šlje­nega kre­di­ti­ra­nja in moto­vi­lje­nja z doka­pi­ta­li­za­ci­jami, ampak tudi zaradi pre­stop­kov, ki niso bili pra­vo­ča­sno pro­ce­su­i­rani. Kolikšen bo stro­šek za dav­ko­pla­če­valce, bo sicer jasno šele nakna­dno, ven­dar bi bilo lahko mar­si­kaj dru­gače, če Banka Slovenije v času guver­nerja Marka Kranjca ne bi gle­dala vstran in bi njeni večni direk­to­rici prej odvzela dovo­lje­nje za član­stvo v upravi banke. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke, nadzorniki | Značka | Komentiraj

Stroka je nad zakonom, meni direktor Zupanc

Moj julij­ski čla­nek v Pravni pra­ksi o javni dosto­pno­sti sta­ti­stič­nih podat­kov o maturi je v reviji spro­žil dva odziva. Najprej se je v začetku novem­bra ogla­sil dr. Darko Zupanc, direk­tor Državnega izpi­tnega cen­tra (RIC) v članku z naslo­vom Posegi pra­vo­sodja sprti s stroko — objava raz­vr­šča­nja šol. V njem je pred­sta­vil svoje mne­nje: 1) da je spe­ci­alni Zakon o maturi (ZMat), ki RICu omo­goča taj­nost podat­kov (kot to zago­varja stroka), »nad­re­jen« splo­šnemu Zakonu o dostopu do infor­ma­cij jav­nega zna­čaja (ZDIJZ); in 2) da naj bi »na pod­lagi teh podat­kov jav­nost napačno skle­pala o kako­vo­sti posa­me­zne šole, kar bo vpli­valo na pove­čan ozi­roma zmanj­šan vpis na posa­me­zne sre­dnje šole.« Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka | Komentiraj

Ali ženske kvote res spreminjajo miselnost

gaussPred časom se je udo­ma­čila kri­la­tica o kadro­va­nju, ki so jo pri­pi­so­vali nekemu slo­ven­skemu poli­tiku: »Ni važno, ali je pismen, važno je, da je naš.« Letos smo dobili poso­do­bljeno bru­selj­sko ver­zijo: »Ni važno, ali se evrop­ski komi­sar na svoj resor spo­zna, važno je, da je žen­skega spola.« Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , , | 3 Komentarji

Pogoji za upokojitev v letu 2015

V letu 2015 se bodo neka­teri upo­ko­ji­tveni pogoji zao­strili, ker smo še vedno v pre­ho­dnem obdo­bju, kot ga je opre­de­lil zakon ZPIZ-2. Vseeno imamo glede na neka­tere bli­žnje države ugo­dne upo­ko­ji­tvene pogoje (npr. Nemčija zah­teva za polno upo­ko­ji­tev pri 63 letih kar 45 let delovne dobe). Prejšnji mesec je bilo vseh sta­ro­stnih upo­ko­jen­cev v Sloveniji nekaj več kot 428 tisoč (kar je 13 tisoč več kot lani). Upokojitveni pogoji so zbrani v nasle­dnji tabeli. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka | 1 Komentar

Imate raje javno zdravstvo ali dostopno zdravstvo?

Moja izbrana osebna zdrav­nica in zoboz­drav­nica sta zaseb­nici s kon­ce­sijo. K njima hodim že dolga leta in sem s sto­ri­tvami in obrav­navo zelo zado­vo­ljen. Vsakokrat, ko eno ali drugo obi­ščem — še pose­bej pa v času obli­ko­va­nja nove vlade, ko se pra­vi­loma obudi raz­prava o zdra­vstveni reformi — se spo­mnim na gla­sne lobi­stične sku­pine — Gibanje za ohra­ni­tev jav­nega zdra­vstva (www.ohranimo-javno.si), Združenje za drža­vljan­ski nad­zor zdra­vstve­nega var­stva (www.ohranimo.si), Koalicija za ohra­ni­tev jav­nega zdra­vstve­nega sis­tema (www.javno-zdravstvo.si). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji zdravstvo | Značka , | Komentiraj

Kaj pomeni biti porok?

Vas je nekdo popro­sil, da posta­nete porok pri nje­go­vem poso­jilu? Če je tako, morate teme­ljito pre­teh­tati svoj finančni polo­žaj, polo­žaj pro­silca in vaš odnos z njim. Poroštva so opre­de­ljena v 29. poglavju Obligacijskega zako­nika in pri najemu ban­čnega poso­jila gre pra­vi­loma za »soli­darno poro­štvo«. To pomeni, da lahko upnik (banka) zah­teva izpol­ni­tev dol­žni­kove obve­zno­sti bodisi od dol­žnika (kre­di­to­je­malca) bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka | Komentiraj

Loto, res odštekano investiranje

Loterija SlovenijeNajpopularnejša kla­sična igra na srečo pri nas je loto. Po raz­i­skavi Fakultete za upo­rabne druž­bene štu­dije ga naj­manj nekaj­krat letno igra okoli 29% Slovencev, vsi sku­paj so leta 2013 vanj vpla­čali 74 mili­jo­nov evrov. Marsikdo ima igra­nje lota za neka­kšno inve­sti­ra­nje — kakor­koli čudno se to morda sliši. V nedavni knji­žni uspe­šnici Think Like a Freak: How to Think Smarter about Almost Everything (Razmišljaj odšte­kano), avtorja Steven Levitt in Stephen Dubner nava­jata, da je kar 40 odstot­kov Američanov s pod­pov­preč­nim dohod­kom pre­pri­ča­nih, da je lote­rija zanje naj­boljša možnost, da pri­dejo do omembe vre­dnega zne­ska denarja. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x