Arhiv Značke: Nemčija

Koliko najemnin je vredna nepremičnina

20. september 2011
Pred časom je Stanovanjski sklad RS ponu­jal svoja nepro­dana sta­no­va­nja v najem, pri čemer je mesečno naje­mnino izra­ču­nal tako, da je pro­dajno ceno delil s 300. Ali je toli­kšna naje­mnina pri­merna, pre­vi­soka ali pre­nizka? Za Slovenijo ni vero­do­stoj­nih sta­ti­stič­nih podat­kov o dose­že­nih raz­mer­jih med naje­mnino in tržno ceno nepre­mič­nine, v tujini pa jih je dovolj. [...]
Objavljeno v kategoriji nepremičnine | in z značko | Komentiraj

Služiti z oddajanjem stanovanja

1. julij 2011
V bli­žnji pre­te­klo­sti je pri nas za zane­sljiv način naložbe denarja veljal nakup sta­no­va­nja in potem nje­govo odda­ja­nje v najem. Večji del pre­te­klega dese­tle­tja je sis­tem tudi dobro delo­val; celo tako dobro, da je bilo popol­noma vse­eno, kakšna je naje­mnina in vzdr­že­valni stro­ški nepre­mič­nine, saj je njena cena zaradi napi­ho­va­nja nepre­mič­nin­skega balona neso­raz­merno rasla. Toda [...]
Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka | 2 Komentarji

Trije skladi bodo likvidirani

6. december 2010
Pred pri­bli­žno dvema letoma smo v tem blogu ome­njali nem­ške nepre­mič­nin­ske sklade, ki jim trda prede.  V času, ki je minil od tedaj, se nji­hov polo­žaj ni prav nič izbolj­šal. Trije izmed njih so že obso­jeni na likvidacijo.
Objavljeno v kategoriji nepremičnine, skladi | Značka | Komentiraj

Svetovanje z zapisnikom

27. junij 2010
Še nekaj nada­lje­va­nja teme od zadnjič. V Nemčiji mali vla­ga­te­lji vre­dno­stne papirje v veliki večini kupu­jejo v svo­jih ban­kah. Od 1. janu­arja 2010 dalje morajo po zakonu ban­čni sve­to­valci obve­zno izde­lati zapi­snik vsa­kega nalož­be­nega sve­to­va­nja in ga pod­pi­sa­nega izro­čiti stranki. Namen te obve­zno­sti je, da ostane pisna sled o nalož­be­nih pri­po­ro­či­lih, kajti nem­ške obla­sti namreč [...]
Objavljeno v kategoriji banke | in z značko | Komentiraj

Kupna moč 50 let pozneje

16. junij 2010
Pedantni Nemci so izra­ču­nali, koliko ceneje je danes sko­raj vse kot nekoč, če cene izra­zimo v urah dela. Leta 1960 je pov­prečno pla­čilo zapo­sle­nega zna­šalo pre­ra­ču­na­nih 1,27 evra na uro, lani pa 14,05 evra na uro. Plače so se v teh 50 letih pove­čale za 11-krat, cene pa le za 4-krat. Primeri:
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 4 Komentarji

Krive so obresti na depozite, ali res?

24. februar 2010
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je v nedav­nem inter­vjuju za Delovo Sobotno pri­logo del težav, ki pestijo slo­ven­ski ban­čni pro­stor, pri­pi­sal tudi domnevno viso­kim obre­stim, ki jih slo­ven­ske banke nudijo var­če­val­cem. Češ da naj bi bili sedaj kre­diti za pre­bi­val­stvo in pod­je­tja dragi zato, ker so tudi depo­ziti dobro obre­sto­vani, na pri­mer v pri­mer­javi z [...]
Objavljeno v kategoriji banke | in z značko , | 1 Komentar