Arhiv Značke: prezadolženost

Koliko nas kaj stane

Računsko sodi­šče je pri­pra­vilo pre­gle­den pla­kat, na kate­rem so šte­vilčno in gra­fično opre­de­ljene postavke držav­nega pro­ra­čuna za leto 2015. Iz njega lahko torej vidimo, koliko denarja se porabi za katero od držav­nih funk­cij, pa tudi rela­tivno težo mini­str­stev (po koli­čini denarja, ki ga usmer­jajo). Vidimo lahko tudi, da država v enem letu porabi 1,3 mili­jarde več, [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Regionalno pomembni

Irska situ­a­cija ni podobna grški, pač pa islan­dski. Tam so se tri banke gro­te­skno raz­bo­ho­tile v pri­mer­javi mini­a­turno veli­ko­stjo države in nje­nim BDP. Tudi na Irskem bilančna vsota ban­čnega sek­torja nekaj­krat pre­sega državni BDP. V Evropi je še nekaj majh­nih držav, ki imajo ban­čni sek­tor večji, kot bi bilo zanje zdravo.
Objavljeno v kategoriji banke | Značka | Komentiraj

Irska je AIG

Kako je Irska zašla v tako sti­sko, da jo bodo morale reše­vati druge evrop­ske države, posre­dno tudi slo­ven­ski dav­ko­pla­če­valci? Za raz­liko od Grčije tam pre­za­dol­žene niso (toliko) javno-finančne bla­gajne, pač pa zasebne banke, ki so nepre­vi­dno poso­jale. Posojila so v veliki meri šla za mega­lo­man­ske nepre­mič­nin­ske pro­jekte, ki sedaj drug za dru­gim pro­pa­dajo. Irska država [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Velikim državna pomoč, malim sredinec

Obrtniki so vče­raj na sre­ča­nju s finanč­nim mini­strom opo­zo­rili na zani­miv pojav: »Kako je sploh mogoče, da nekdo državi dol­guje za 300 mili­jo­nov evrov pri­spev­kov, med tem ko se obr­tni­kom in malim subjek­tom račune blo­kira že, če dol­gu­jejo le nekaj cen­tov.« Ne gre samo za raz­li­ko­va­nje med t.i. naci­o­nal­nimi šam­pi­oni in majh­nimi ano­ni­mnimi pod­je­tji, ampak [...]
Objavljeno v kategoriji politika | Značka | Komentiraj

Dobro ime Alberta Ramireza

V knjigi Bailout Nation je avtor Barry Ritholtz izpo­sta­vil naj­bolj vne­bo­vpi­joč pri­mer neu­mnega daja­nja kre­di­tov. Alberto Ramirez, kali­for­nij­ski obi­ra­lec jagod z 14 tisoč dolarji letnega dohodka, je dobil kre­dit za nakup hiše v vre­dno­sti 720 tisoč dolar­jev. Nekateri kre­diti v Sloveniji so bili zelo podobni pri­meru señorja Ramireza.
Objavljeno v kategoriji banke | in z značko | 2 Komentarji

8 členov za 388 milijonov

Eden od naj­kraj­ših slo­ven­skih zako­no­nov vseh časov je tale, s kate­rim dajemo 388 mili­jo­nov EUR poso­jila Helenski repu­bliki. Vsebuje samo osem čle­nov in opre­de­ljuje črpa­nje tega denarja po letih 2010 do 2013. Posojilo Grkom ute­gne biti podobne sorte kot tisto, ki so ga dobili Merkurjevci (torej na »dobro ime«), kajti v zakonu ni ne duha [...]
Objavljeno v kategoriji politika | Značka | Komentiraj

Za Grčijo bankrot ne bi bil prvi

Kot nada­lje­va­nje vče­raj­šnje teme še ilu­stra­cija ugo­to­vi­tve, ki so jo mediji v zadnjem letu več­krat pov­zeli. Namreč, da je Grčija itak sko­raj pol svoje zgo­do­vine, odkar je samo­stojna država, pre­ži­vela v ban­krotu. Vir spo­dnjega gra­fi­kona je publi­ka­cija avto­rice Carmen M. Reinhart z naslo­vom Chartbook: Country histo­ries on debt, default, and finan­cial cri­ses, NBER Working Paper [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Kateri upniki izgubijo, če Grčija bankrotira

Grški zuna­nji dolg je, kot kaže, neob­vla­dljiv in v celoti ne bo nikoli popla­čan. Vse ver­je­tneje postaja, da bo v neki točki pri­šlo do pre­struk­tu­ri­ra­nja, ki bo vklju­če­valo tudi (delni) odpis dolga. Ker se grške obve­znice ob zapa­dlo­sti popla­čajo z novo­izda­nimi, ki imajo neke druge kupce, je seveda pomembno, kdaj bo do pre­struk­tu­ri­ra­nja dolga pri­šlo. [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 1 Komentar

Od švabske gospodinje do nove grške drahme

Nemška kan­clerka Angela Merkel  je pred časom ome­nila modrost, ki da jo pozna vsaka švab­ska gospo­di­nja: »Na dolgi rok se ne da živeti preko svo­jih zmo­žno­sti.« Grki (za njimi pa še kdo drug) bodo to lek­cijo vzeli na boleč način; zaen­krat sicer še raču­najo, da se ji bodo lahko izo­gnili tako, da bodo zelo na [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 4 Komentarji

Nesprejemljivo vsiljevanje

»Trgi nam vsi­lju­jejo nespre­je­mljivo visoko obre­stno mero,« je bila ena od bolj sme­šnih izjav zadnjega časa, ki so jo za grškimi poli­tiki pono­vili neka­teri nji­hovi evrop­ski kolegi in pri­dali da bo, dobe­se­dno, »špe­ku­lante treba nau­čiti koz­jih moli­tvic«. Politično morda všečno, a obu­pno nerealistično.
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 3 Komentarji
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x